Mandatar za sestavo nove poljske vlade, predsednik liberalnih Državljanskih izhodišč (PO) Donald Tusk, bo predvidoma v četrtek predstavil svoj kabinet. V vladi bodo poleg ministrov iz Tuskove stranke še strankarsko neodvisni in ministri iz Kmečke stranke (PSL), ki bodo imeli pomembno besedo v gospodarskih resorjih.

Podpredsednik vlade in gospodarski minister bo tako predsednik PSL Waldemar Pawlak, ki je bil v 90. letih že dvakrat mandatar oziroma premier; velja za trdega nasprotnika in težkega partnerja. Leta 1995 je ustanovil varšavsko blagovno borzo in jo vodil naslednje desetletje. Seveda bo tudi kmečko ministrstvo vodil minister iz PSL, Marek Sawicki, ki je od leta 1993 nepretrgoma poslanec sejma, PSL pa je dobila tudi ministrstvo za delo in socialne zadeve.

Finančni minister bo strankarsko nevezani profesor Jacek Rostowski, ki od leta 1995 vodi ekonomsko fakulteto na Sorosevi Central European University v Budimpešti, prej pa je bil med drugim svetovalec očeta poljskih gospodarskih reform Leszeka Balczerowicza. Tudi okoljski resor bo vodil neodvisni minister, profesor Maciej Nowicki, ki je bil na tem položaju že leta 1991 v vladi Jana Krzysztofa Bieleckega. Leta 1992 je ustanovil okoljski Eco-Fund Foundation, leta 1996 pa je dobil tudi nemško okoljsko nagrado.

Strankarsko nevezana je tudi predvidena šolska ministrica Katarzyna Hall iz Gdanska, za katero mandatar Tusk pravi da je ‘genialna gospa’, prav tako pa je neodvisen pravosodni minister Zbigniew Cwiakalski, oster kritik svojega prehodnika.

Liberalci bodo zasedli vse druge resorje, med njimi ministrstvo za državno lastnino: Aleksander Grad je že napovedal vrnitev k privatizaciji in obljubil preglednost. Za zunanjega ministra je predviden Radoslaw Sikorski, nekdanji vojni dopisnik Observerja in Spectatorja iz Afganistana, ki velja za izvrstnega poznavalca ameriške politike in Nata; pred dvema letoma je kot neodvisni senator za krajši čas postal obrambni minister v kabinetu Jaroslawa Kaczynskega. Novi obrambni minister pa bo predvidoma evropski poslanec Bogdan Klich, ki je bil svojčas že namestnik obrambnega ministra v vladi Jerzyja Buzeka.

***

Aleksander Smolar (67)
_{je poljski politolog in publicist, od leta 1974 do 1990 ustanovitelj in glavni urednik političnega časopisa v izgnanstvu Aneks, po vrnitvi svetovalec prvega nekomunističnega premiera Tadeusza Mazowieckega in do danes direktor sklada Stefan Batory, ki ga je skupina bivših poljskih oporečnikov ustanovila skupaj z Georgeom Sorosem.}

Vas je volilni izid presenetil?
Ja, me je. Zmaga opozicije in poraz vladne stranke med navdajajo z zadovoljstvom. Verjamem, da je to dobro za Poljsko.

Ima Tuskova stranka politično voljo in možnosti, da uresniči vse, kar je obljubila?
Tako veliko pa ni obljubila. Kar je Donald Tusk dejal, je bilo lepo, ampak malo obvezujoče.

Oprostite, obljubil je gospodarski čudež?
Prav to sem mislil. To je težko razumeti kot obljubo. To je geslo, ki naj deluje na domišljijo in kaže smer. V štirih letih Poljska še ne bo dosegla razvojne stopnje Irske in nihče tega ne more obljubiti. Gre bolj za to, da Poljska krene v tej smeri in to bi bilo že zelo pomembno. Od nove vlade je mogoče pričakovati določene racionalizacije v gospodarstvu. Tudi to, da bo končno sprejela zakon, ki bo olajšal ustanavljanje podjetij in podjetništvo. Upam tudi, da bo sposobna sanirati javne finance, verjamem, da so zmagovalci volitev tega zmožni in imajo politično voljo. Morali pa bodo ukrepati hitro, kajti trenutno je konjunktura ugodna, kasneje bo težje.

In zunanja politika?
Tudi v tem pogledu pričakujem izboljšanje, nisem pa, če sem iskren, prepričan vanj. O tem zdaj tako malo govorijo in doslej so o tem rekli tudi že prenekatero neumno. Končno je geslo Nica ali smrt (dogovor EU iz Nice, op. pr.) prišlo iz Državljanskih izhodišč. Stvarno gledano nova zunanja politika morebiti ne bo veliko boljša, gotovo pa ne bo tako napadalna.

Vas morebiti kaj vznemirja?
Recimo problemi obračuna z vladami Kaczynskega; mislim na problem izrednih odborov sejma, ki so preiskovali določene afere; mislim na problem demokratičnih institucij, kakršne so ustavno sodišče, centralna banka in svet za radiodifuzijo, ki so bile v zadnjih dveh letih oslabljene in na vse tista področja, kjer je dosedanja vlada sistematično omejevala liberalne elemente sodobne demokracije, da bi okrepila svoje pristojnosti odločanja in nadzora. Glede tega še vlada tišina, ampak upam, da bodo Državljanska izhodišča v zvezi s tem prišla z nedvoumnimi stališči. Gre za to, da nihče več nikoli ne bi mogel ustvariti podobnih razmer, da ne bi mogel tako oslabiti demokracije, da bi ta postala karikatura same sebe. Od tega nismo bili več zelo daleč.

Objavljeno pod svet | | |