Poleti 2006 se je zdel načrt popoln in cilj jasen. Vsak oblastnik v Sloveniji namreč ve, da brez šampionskega Maribora ni glasov volivcev na Štajerskem, brez podpore drugega največjega mesta pa je težko dobiti parlamentarne volitve.

O kakšnem načrtu pišem? Šlo je nekako takole: po skorajšnjem finančnem in tekmovalnem propadu je treba najuspešnejši slovenski nogometni klub vrniti pod šampionske žaromete. Kako? Preprosto; s finančno injekcijo klubu za nabavo igralcev in sanacijo ter novim štadionom. Ta bo odprt konec spomladi 2008, ko bo Maribor na njem igral odločilne prvenstvene tekme. Zmaga v prvenstvu 2007/2008 na novem štadionu ob podpori 12.000 gledalcev na čelu z županom Gregorjem Pivcem in vsesplošni evforiji pred evropskimi tekmami? Kdo ne bi volil ljudi, ki so za to najbolj zaslužni?

Obubožani NK Maribor so tako po dekretu zasedli gospodarski prvokategorniki na čelu z velikimi državnimi podjetji, ki so vbrizgali precejšnje sponzorske vložke: Zavarovalnica Maribor, NKBM, Pošta Slovenije, Dravske elektrarne (HSE), Petrol, Pivovarna Laško, Mobitel, Radenska, Konstruktor itd. Upravni odbor kluba se je spremenil v eno najvplivnejših lož v državi. V njem najdemo Boška Šrota, Boštjana Krambergerja (svetovalca šefa Kada in člana strokovnega odbora SDS), Damijana Koletnika (HSE), Petra Ješovnika (Japti), Marka Tišmo (ex-Večer, zdaj NKBM) in Uroša Skuhalo (kmalu baje Večer). Za predsednika kluba je Zavarovalnica Maribor postavila Draga Cotarja.

Simpatičnemu hrvaškemu trenerju Milanu Đuričiću so se v klubu - potem ko je opravil ključni del selekcije - zahvalili in stroko povsem zaupali Marijanu Pušniku. Njegova naloga je bila stisniti maksimum iz poceni igralskega kadra v obdobju sanacije, za šampionsko leto pa je bil - v primeru večih kiksov - v rezervi že glamuroznejši trener.

Začelo se je odlično. Maribor je “haral” v Intertotu in izločil celo Villareal. Pomembneje je, da se Pušnikova zgodba leta 2007 ni končala z željenim drugim mestom v prvenstvu in pokalno lovoriko. Maribor se je uvrstil le v Intertoto, štadion so napadli piromani, moštvo pa je z dvema igralcema več dobilo tri gole v Domžalah.

In nato je v igro vstopil Zlatko Zahovič, eden izmed sodelujočih v neuspelem puču za prevzem NZS, kjer je prek Ivana Simiča sodelovala tudi vladajoča politika. Medtem ko so ga vsi v Mb videli kot rešitelja, ki bo s čarobno paličico klub vrnil na steze stare slave, so vsi prezrli, da je ZZ le nekdanji zvezdnik, ki v neigralskih vlogah v nogometu nima izkušenj. Prav zaradi tega je že storil nekaj očitnih napak:
1. Funkcije ni sprejel že poleti, ampak je Pušniku prepustil poletno selekcijo (s polprazno denarnico), v kateri so izkušene Pekiča, Vuksanoviča, Cipota in Preglja zamenjali anonimci iz Finske, Francije in Češke.
2. Za kapetana je umetno delegiral Reneja Miheliča, za zdaj zgolj povprečnega igralca slovenske lige, ki ima le fajterski instinkt, še zdaleč pa ne liderskih sposobnosti.
3. Prehitro je v okolju, naklonjenemu linču, “skuril” Milka Djurovskega, ki je imel za sabo neuspelo epizodo v Nafti. Četudi je v Milku nekaj trenerskega talenta (ob predpostavki, da ima ob sebi team ljudi, ki bodo marsikaj delali tudi namesto njega), Djurovski zagotovo ni trener-gasilec; prav takšnega Maribor žal trenutno potrebuje.
4. Popustil je pritisku struje “navijačev” in celo pristal na odstop po pogovoru z njimi. Hkrati pa je govoril, da kluba ne vodi ulica.
5. Selekcijo je “nadgradil” z Draganom Čadikovskim, ki ni le “večni” talent, ampak tudi tempirana bomba v slačilnici. Za “hipoteko”, ki jo prinaša, s sabo v klub, daje mnogo premalo.

Kljub temu bi bil morebitni odhod ZZ samomor za Mb-klub. Poleg tega, da je finančno neodvisen (zakaj bi vlekel provizije od menedžerjev, če je imel še v zatonu kariere pri Benfici milijonsko pogodbo?) in ima šahovski instinkt za predvidevanje, namreč za dokazovanje v štajerskem klubu še ni imel prave priložnosti. Zimski prestopni rok 07/08 bo zato dal odgovor na vprašanje, kako dober je nekdanji igralski genij pri iskanju zmagovite formule v klubu, ki ga sanira država. Sam bi mu najprej predlagal, da v klub vrne Milana Đuričića in Damirja Pekiča.

P.S.: Ste vedeli, da je kar 7 igralcev (Ranilovič, Lungu, Tomažič-Šeruga, Mujakovič, Jelič, Popovič, Mihelič), ki so sodelovali v legendarni zmagi nad Villarealom v gosteh julija 2006 še vedno v glavnih vlogah pri trenutnem mariborskem moštvu, ki ni sposobno odigrati dvojne podaje?

Objavljeno pod šport | | |