http://razgledi.net/blog/2007/11/11/privatizacija-nkbm-%e2%80%93-kupujemo-burek-ali-banko/ družbene, politične, kulturne, ekonomske, medijske in okoljske razprave Tue, 02 Dec 2008 17:16:00 +0000 http://wordpress.org/?v=wordpress-mu-1.2.3-2.2.1 http://razgledi.net/blog/2007/11/11/privatizacija-nkbm-%e2%80%93-kupujemo-burek-ali-banko/#comment-7333 peter Sun, 02 Dec 2007 10:21:54 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/11/11/privatizacija-nkbm-%e2%80%93-kupujemo-burek-ali-banko/#comment-7333 Moje osebno mnenje je da je privatizacija podjetja kot je Telekom ena velika neumnost. Argumentiral bom pa zadevo tako. V večini zahodno evropskih držav so podjetja ki so hrbtenica gospodarstva v državni lasti (telekomi, železnice etc.) Ker za državo je bolj važno da fukncionirajo, pa tudi če ne ravno z nevem kakšnimi tržnimi dobički. Ker v trenutku ko so v zasebni lasti, lastnika zanima samo dobiček, in zgodi se da začne zapirati določene možnosti. Oziroma na tak ali drugačen način manjšati izgubo. Na koncu se zgodi primer velike britanije ki je v 70ih ali 80ih privatizirala železnico, in jo zdaj kupila nazaj v znatno slabšem stanju in totalno neuporabno. nerentabilne železniške postaje ukinjene, zmanjšanje št vlakov etc. In zdaj mora taista velika britanija noro veliko denarja vlagat da spet odpre vse kar so privatniki zaprli ker ni nosilo denarja. Podobna zgodba je v telekomih. Kjer drzava privatizira podjetje, nakar se zaradi varčevanja špara povsod, v omrezje se preneha vlagati sredstva in po 10ih 20ih letih je omrezje tako v razsulu, da ga je država primorana kupiti nazaj če zeli imeti kakrsno koli omrezje, ter zaceti vlagati ogromna sredstva za obnovo omrezja. Mogoce so to črni scenariji, vendar se ponavljajo. Ali pa elektrarne v Kaliforniji.... ko je nakoncu prislo do redukcij elektricne energije... menim da bi bilo treba trezno premisliti katera podjetja so za privatizacijo in katera ne. Moje osebno mnenje je da je privatizacija podjetja kot je Telekom ena velika neumnost. Argumentiral bom pa zadevo tako. V večini zahodno evropskih držav so podjetja ki so hrbtenica gospodarstva v državni lasti (telekomi, železnice etc.) Ker za državo je bolj važno da fukncionirajo, pa tudi če ne ravno z nevem kakšnimi tržnimi dobički. Ker v trenutku ko so v zasebni lasti, lastnika zanima samo dobiček, in zgodi se da začne zapirati določene možnosti. Oziroma na tak ali drugačen način manjšati izgubo.
Na koncu se zgodi primer velike britanije ki je v 70ih ali 80ih privatizirala železnico, in jo zdaj kupila nazaj v znatno slabšem stanju in totalno neuporabno. nerentabilne železniške postaje ukinjene, zmanjšanje št vlakov etc. In zdaj mora taista velika britanija noro veliko denarja vlagat da spet odpre vse kar so privatniki zaprli ker ni nosilo denarja.
Podobna zgodba je v telekomih. Kjer drzava privatizira podjetje, nakar se zaradi varčevanja špara povsod, v omrezje se preneha vlagati sredstva in po 10ih 20ih letih je omrezje tako v razsulu, da ga je država primorana kupiti nazaj če zeli imeti kakrsno koli omrezje, ter zaceti vlagati ogromna sredstva za obnovo omrezja.
Mogoce so to črni scenariji, vendar se ponavljajo.
Ali pa elektrarne v Kaliforniji…. ko je nakoncu prislo do redukcij elektricne energije…
menim da bi bilo treba trezno premisliti katera podjetja so za privatizacijo in katera ne.

]]> http://razgledi.net/blog/2007/11/11/privatizacija-nkbm-%e2%80%93-kupujemo-burek-ali-banko/#comment-6147 igorm Tue, 13 Nov 2007 12:54:12 +0000 http://razgledi.net/blog/2007/11/11/privatizacija-nkbm-%e2%80%93-kupujemo-burek-ali-banko/#comment-6147 Moram reči, da se strinjam z avtorjem glede diletantskega načina s katerim želi vlada privatizirati NKBM, ne delim pa avtorjevega veselja ob privatizaciji nasploh. Privatizacija podjetij da, vendar ne za vsako ceno. V času prejšnjih vlad je morda privatizacija potekala počasi, za nekatere prepočasi, smo se pa s tem morda izognili nepremišljenim prodajam, izognili smo se sindromu nekaterih drugih tranzicijskih držav, predvsem pa je slovensko gospodarstvo, ter družba kot celota pridobila čas, da si opomore od gospodarske krize v kateri se je znašla ob osamosvojitvi. Cena za prodajo primernih podjetij je danes zagotovo višja, kot bi bila pred desetimi leti. Če drugega ne, na ceno ugodno vplivajo indeksi tveganja in ocene gospodarskega okolja, ki so po vstopu v EU nedvomno boljše. Prav tako ugodno vpliva občutek varnosti, ki ga na nek način zagotavlja dejstvo, da se kršitve pri postopkih prodaje sedaj obravnava po evropskih standardih in ne nazadnje tudi pred evropskimi sodišči. Skratka upam, da bodo prodaje potekale počasi in premišljeno, predvsem pa upam, da sedanja vlada ne bo v paniki pred porazom na prihodnjih volitvah, na hitro razprodala vse kar se da in razliko med tržno dosegljivo in dejansko doseženo ceno, v obliki razno raznih provizij, nagrad, delovnih mest in podobnega, vnovčila za krepitev lastnih strankarskih struktur. Moram reči, da se strinjam z avtorjem glede diletantskega načina s katerim želi vlada privatizirati NKBM, ne delim pa avtorjevega veselja ob privatizaciji nasploh. Privatizacija podjetij da, vendar ne za vsako ceno. V času prejšnjih vlad je morda privatizacija potekala počasi, za nekatere prepočasi, smo se pa s tem morda izognili nepremišljenim prodajam, izognili smo se sindromu nekaterih drugih tranzicijskih držav, predvsem pa je slovensko gospodarstvo, ter družba kot celota pridobila čas, da si opomore od gospodarske krize v kateri se je znašla ob osamosvojitvi. Cena za prodajo primernih podjetij je danes zagotovo višja, kot bi bila pred desetimi leti. Če drugega ne, na ceno ugodno vplivajo indeksi tveganja in ocene gospodarskega okolja, ki so po vstopu v EU nedvomno boljše. Prav tako ugodno vpliva občutek varnosti, ki ga na nek način zagotavlja dejstvo, da se kršitve pri postopkih prodaje sedaj obravnava po evropskih standardih in ne nazadnje tudi pred evropskimi sodišči.
Skratka upam, da bodo prodaje potekale počasi in premišljeno, predvsem pa upam, da sedanja vlada ne bo v paniki pred porazom na prihodnjih volitvah, na hitro razprodala vse kar se da in razliko med tržno dosegljivo in dejansko doseženo ceno, v obliki razno raznih provizij, nagrad, delovnih mest in podobnega, vnovčila za krepitev lastnih strankarskih struktur.

]]>