Matevž Krivic sesul Drnovškove predloge za nove ustavne sodnike
vojko, petek, 9. november 2007Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica so najnovejši predlogi za imenovanje štirih ustavnih sodnikov, ki jih je predsednik države Janez Drnovšek poslal v državni zbor, takšni, kot da bi predsednik države hotel omalovaževati ustavno sodišče.
Državnemu zboru Drnovšek predlaga, da poslanci namesto Mirjam M. Škrk in Janeza Čebulja, ki jima je mandat potekel 30. oktobra 2007, na mesto ustavnih sodnikov imenujejo višjo sodnico Darinko Dekleva Marguč in višjega sodnika Boštjana Zalarja, na mesto Milojke Modrijan, ki ji je mandat potekel 31. oktobra 2007, pa Marto Klampfer (na razpis se ni prijavila), predsednico višjega delovnega sodišča v Ljubljani. Za naslednika Zvonka Fišerja, ki mu mandat poteče 17. decembra 2007, predsednik države predlaga vrhovnega sodnika Miodraga Đorđevića.
V predsednikovem uradu so ob tem zagotovili, da se je predsednik republike pri izbiri kandidatov držal meril, ki jih je upošteval tudi ob prejšnjih razpisih in poleg strokovnosti upošteval še zastopanost različnih pravnih področij in spolno uravnoteženost ustavnega sodišča. Krivic pa poslancem kratko malo priporoča, naj Drnovškov predlog v imenu avtoritete ustavnega sodišča zavrnejo kot zgrešen.
Ne glede na osebne strokovne in druge kvalitete ali nekvalitete štirih danes predlaganih kandidatov, od katerih poznam (v slabem in v dobrem) le delo dveh, predsednik Drnovšek s tem predlogom treh višjih in le enega vrhovnega sodnika izkazuje popolno nerazumevanje sodnega sistema in vloge sodišč pri nas, vloge vrhovnega in ustavnega sodišča pa še posebej. Ponavljam, kar sem enkrat že zapisal: da bo predlagal na ustavno sodišče kar višje sodnike, torej take, ki v svojem strokovnem razvoju še niso dosegli niti kvalitet, potrebnih za izvolitev za vrhovne sodnike (šele med temi pa bi potem samo nesporno najboljši smeli napredovati za ustavne sodnike), bi bilo možno pričakovati samo od nekoga, katerega interes bi bil diskreditirati institucijo ustavnega sodišča v očeh preostalega sodstva in v očeh celotne javnosti. Ker Drnovškov interes to gotovo ni, bi vse stranke, leve in desne, naredile največjo uslugo tako njemu kot spoštovanju ustavne vloge ustavnega sodišča, če bi ta njegov predlog kategorično zavrnile kot v načelu zgrešen.
Pravnikov, ki so oziroma so bili ustavni sodniki, je v Sloveniji skupno 24, ustavno sodišče pa po ustavi sestavlja devet sodnikov (z devetletnim mandatom), ki izmed sebe izvolijo predsednika (s triletnim mandatom). Doslej so bili predsednik dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Dragica Wedam Lukić in dr. Janez Čebulj. Ustava določa, da se sodniki izvolijo izmed pravnih strokovnjakov, zakon o ustavnem sodišču pa predpisuje še starost najmanj 40 let. Glede tega, ali in katerim merilom bi kandidat za ustavnega sodnika še moral zadostiti, so mnenja različna, malodane od prve sestave ustavnega sodišča ‘po novem štetju’ pa je v ospredju razprava o nujnosti svetovnonazorske oziroma vrednostne uravnoteženosti sodišča (prisotna tudi med predsedniško predvolilno kampanjo).
Drnovšek je, naj spomnim, 12. oktobra za ustavne sodnike predlagal vrhovnega sodnika gospodarskega oddelka vrhovnega sodišča Mileta Dolenca, višjo sodnico gospodarskega oddelka ljubljanskega višjega sodišča Dunjo Jadek Pensa, vodjo zakonodajne službe državnega zbora Miroslava Mozetiča, sekretarko ustavnega sodišča Jadranko Sovdat in vrhovno sodnico Kristino Ožbolt. Pravnike torej, ki v celoti vzeto in vsaj formalno bolje ustrezajo ‘Krivičevim kriterijem’; državni zbor je izvolil le Mozetiča. Tokratni ‘nadomestni’ predsednikov predlog zgleda kot poskus z ‘absurdom’ ponazoriti, kaj pomeni vztrajanje pri vrednostnem uravnoteževanju ustavnega sodišča. Čeprav neposredno pred predajo predsedniške dolžnosti, od Drnovška to politično ni prav odgovorno dejanje.







g.Krivic naj razpusti parlament, ki ni sposoben potrditi dobrih kandidatov. (če lahko!) Zakaj se ni razpisal v prvo? Cinična je parlamentarna večina, ki se norčuje iz ustavnega sodišča in disciplinira ustavno sodišče na “suho”. In potem komentar g. Cukjati - To me ja pa presenetilo?! Zakaj pa mene ni? Presenečenje je znak nepoznavanj situacije (za kar se ne dobiva takšnega položaja in plače) ali nemarnega sprenevedanja! ( kar se nagradi na volitvah)!
Se strinjam s 4000, le da bi dodala, da ta parlament ni sposoben še česa drugega. Dovolj je slediti neposrednim prenosom DZ.
Gospodu Krivicu pa le opozorilo,…tudi ustavni sodniki so ljudje,…ne bogovi. Obstaja tudi verjetnost da Ustavno sodišče dikreditira sam sebe…mar ne?
Mislim, da se gospod Drnovšek še kako zaveda pomena imenovanja,…morda se ne zavedamo mi….on zanesljivo se.