Podatke o naših telefonskih klicih in komunikacijah prek interneta zaradi boja proti terorizmu že zbirajo in hranijo. Ker grožnja z napadi zaradi tega ni nič manjša, ampak se celo povečuje število držav, ki jim tovrstni napadi grozijo, evropska komisija predlaga še zbiranje podatkov, kolikokrat letimo z letalom, kam letimo, kakšno hrano naročamo na letalu in podobno. Komisija prav tako predlaga, da morata policija in sodstvo dobiti dodatne pristojnosti za aretiranje in kaznovanje ljudi, za katere bodo ugotovili, da širijo sovražno propagando in so vpleteni v pripravo terorističnih napadov. Vzpostaviti je treba učinkovitejši nadzor nad kemikalijami - med njimi so recimo lahko tudi umetna gnojila, ki jih uporabljajo kmetje -, s katerimi je mogoče izdelati eksploziv, in detonatorje. Potne liste s čipi, na katerih so shranjeni naši podatki o prstnem odtisu, zenici in drugi biometrični podatki tudi že imamo. Kup dodatnih podatkov o nas bo shanjenih še v novem schengenskem informacijskem sistemu.

Za evropskega komisarja za pravosodje, svoboščine in varnost Franca Frattinija omejevanje svoboščin na račun varnosti, kakor pravi, ni sporno. Vedno nove grožnje z napadi pa potrjujejo opozorila evropskega nadzornika za varstvo podatkov Petra Hustinxa, ki jih na evropski komisiji in prestolnicah držav članic nočejo slišati. Hustinx namreč ugotavlja, da izkušnje zadnjih 50 let iz različnih evropskih držav kažejo, da omejevanje človekovih pravic ne prinaša več varnosti in svobode, ampak zgolj nelagodje.

Medtem ko v Bruslju in državah članicah sprejemajo vedno nove ukrepe za preprečevanje terorističnih napadov, nastajajo vedno nove celice, v vedno več državah. Nazadnje so v začetku septembra članom takšne celice preprečili teroristični napad v Nemčiji, ki bi bil po besedah notranjega ministra Wolfganga Schäubleja večji in hujši od napadov v Londonu in Berlinu. Nekaj dni kasneje so skrajneže prijeli še na Danskem. V Veliki Britaniji so ravnokar odkrili, da skrajneži za teroristične napade novačijo 15-letnike.

Nemce je najbolj zaskrbelo, da je bil med načrtovalci napada tudi njihov državljan, ki je prestopil v islam. Kriminaliste in tajne službe skrbi, ker teh ljudi ni mogoče odkriti na podlagi imena in priimka, pa države, ki mu je izdala potni list. S svojim potnim listom lahko brez ovir potujejo po svetu, zato jih je težko odkriti. Svoje napadalce so septembra pravočasno ujeli skupaj z ameriškimi agenti na podlagi sodelovanja med policijo in tajnimi službami.

V evropski komisiji in državah članicah nočejo slišati tudi nekdanjega evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu Gijsa de Vriesa, ki opozarja, da bo v EU obstajala grožnja za teroristične napade toliko časa, dokler se muslimani in nemuslimani ne bodo zedinili o skupnih vrednotah, se skupaj borili za nedotakljivost življenja in spoštovanje človekovih pravic. Izvedenka za islam dr. Sara Silvestri pa dodaja, da je problem tudi to, da države članice nimajo jasne politike do muslimanskih držav. Sedanji korodinator EU za boj proti terorizmu Gilles de Kerchove vidi islamski terorizem kot največjo grožnjo Evropi, možnosti za napade niso v vseh članicah enake. Ne grozijo jim le tuji napadalci, ampak tudi domači skrajneži. Kljub temu ukrepi za boj proti terorizmu ne smejo omejevati osebnih svoboščin posameznikov, je bil v evropskem parlamentu jasen novi koordinator.

V Evropi je propadel tudi poskus, da bi prek medkulturnega dialoga muslimanom, ki živijo v evropskih državah, olajšali vključitev v družbo, jim omogočili, da bi spoznali zahodno kulturo in ne bi živeli v getih, v skladu s tradicijo, ki velja v izvornih državah. Silvestrijeva pravi, da je medkulturni dialog koristen, ni pa rešitev, če države hkrati ne poskrbijo tudi za ustrezen socialni standard, za delovna mesta, šolanje, pa tudi povezave z domačini, da se priseljenci ne počutijo socialno izključene in državljane drugega razreda.

Vse več težav zaradi zmanjšanja socialne varnosti imajo recimo v Nemčiji tudi nemuslimani. Nemški inštitut za gospodarske študije (DIW) je ravnokar objavil rezultate študije, ki je pokazala, da kar 50 odstotkov državljanov”živi iz rok v usta”, zaradi podražitev energentov in hrane se vse več družin iz srednjega sloja vse težje prebije skozi mesec, zmanjšuje se socialna varnost in povečujejo stiske. Ljudi v stiski skrajneži najlažje pridobijo, ker nimajo kaj izgubiti.

Objavljeno pod svet | | |