Ondan sem od svoje borznoposredniške hiše dobil prijazno pismo z nekaj prilogami, v katerem me na podlagi novih predpisov, ki da so začeli veljati 1. novembra, med drugim prosijo za vrsto podatkov in podpis izjave, da sem neprofesionalna stranka oziroma vlagatelj. Izjavo sem zlahka podpisal, izpolnjevanju in vračanju vprašalnika pa prav tako zlahka odpovedal.

Razlogov za to je bilo več. Prvi je, kajpak, ta, da ob zahtevah po čem drugem kot imenu, kraju bivališča in rojstnem datumu vselej postanem previden. Drugi je dejstvo, da bi očitno moral biti zaposlen in imeti delodajalca. Tretji je vprašanje o izobraževanju na področju investicijskih storitev in produktov, pri katerem nisem razumel, kakšno izobraževanje imajo v mislih. Četrti je vprašanje, na katerih trgih sem v preteklosti trgoval pa s katerimi papirji, koliko poslov sem na četrtletje sklenil, kolikšna je bila njihova vrednost (po papirjih) in, hm, ali sem (s posameznimi papirji) trgoval zato, da bi ohranjal vrednost premoženja, ga povečal ali da bi špekuliral.

To slednje se mi je zdelo že zabavno in se je v ‘prihodnjem času’, pri vprašanju o naložbenih ciljih in odnosu do tveganja, pravzaprav ponovilo. Na koncu se je moja BPH šla še malo davkarijo, spraševali so me po viru rednih dohodkov, vrsti premoženja in finančnih obveznostih, viru sredstev za investiranje, višini rednih letnih prihodkov in neto vrednosti premoženja. V drobnem tisku je bil kajpak še poduk, da te podatke zahtevajo na podlagi zakona o trgu finančnih instrumentov in da v primeru neposredovanja podatkov ne bodo mogli oceniti, ali moje naročilo določenega investicijskega produkta ali storitve zame primerno ali ne.

Šel sem pogledat omenjeni zakon, celo Marcel Proust je bolj prijetno in razumljivo branje, že tega, kdaj se katere določbe začnejo uporabljati, ni lahko razbrati. Še manj, katere podzakonske akte je treba izdati, da bi bil zakon ‘operativen’. No, po spletni strani agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sodeč so ti predpisi sprejeti in v neuradnem besedilu od 30. oktobra tudi na ogled, niso pa še veljavni, saj niso bili objavljeni v uradnem listu (povrh tega pa agencija ni prepričana, da je proizvedla pametne predpise).

Pred objavo v Uradnem listu RS bo Agencija omenjena neuradna besedila podzakonskih predpisov še ustrezno redakcijsko oziroma lektorsko popravila. Veljavna bodo seveda le tista besedila navedenih podzakonskih predpisov, ki bodo objavljena v Uradnem listu RS.
Agencija se prav tako zaveda, da bo šele uporaba navedenih podzakonskih predpisov v vsakdanji praksi poslovanja udeležencev trga finančnih instrumentov pokazala, ali bo morda navedene podzakonske predpise potrebno ustrezno spremeniti oziroma dopolniti. Zato Agencija že sedaj vabi udeležence trga finančnih instrumentov, da ji sporočijo morebitne predloge za spremembe oziroma dopolnitve podzakonskih predpisov, za katere bodo tudi sami ob uporabi v praksi ocenili, da so ustrezne oziroma primerne, upoštevajoč določbe ZTFI.

Ne sprašujte torej ATVP, če vam je vaša BPH morebiti poslala še bolj podroben vprašalnik. In če ste bili doslej morda prepričani, da ATVP obstaja zato, da odkrije čim manj povezanih oseb ali insajderskih poslov in da čim večkrat pogleda stran ob izigravanju prevzemne zakonodaje ali malih delničarjev, potem odslej veste, da je tukaj tudi zato, da z zamudo izdaja dvomljive predpise.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, opilki | | |