Z 20 milijardami evrov dobička se v zadnjih treh letih lahko pohvali nemški elektro koncern RWE. Vrednost njegove delnice na borzi se je od leta 2003 potrojila. Podobne poslovne rezultate imajo tudi preostali trije elektro koncerni E.On, Vattenfall in EnBW. Vsi štirje skupaj obvladujejo 80 odstotkov nemškega trga z električno energijo. Hkrati z dobički omenjene četverice rastejo tudi cene električne energije. Vse več ljudi iz protesta noče več plačevati računov, industrijska podjetja vse glasneje opozarjajo, da bodo zaradi previsokih stroškov za elektriko morala odpuščati zaposlene. Novi ponudniki električne energije so redki, ker jim veliki štirje onemogočajo vstop na trg. Tako je sredi avgusta letos poročala nemška TV ZDF.

Še prej je zaradi takšnega ravnanja nekdo lani očitno obvestil evropsko komisijo in njeni inšpektorji so odšli na teren. “Potrjujem, da smo v nemških elektro in plinskih podjetjih opravili nenapovedane preiskave. Komisija pridobljene informacije še preučuje, a je že uvedla tri postopke,” je včeraj poročanje Spiegla potrdil tiskovni predstavnik evropske komisarke za konkurenčnost. Spiegel poroča, da so inšpektorji evropske komisije bili zelo uspešni, saj je nemški protikartelni urad na podlagi dokumentov, ki so jih v energetskih podjetjih zasegli, na 30 tipkanih straneh objavil, kako naj bi se predstavniki E.Ona, Vattenfalla, RWE in EnBW več let na tajnih sestankih dogovarjali za skupne strategije in o delitvi trga. E.on naj bi celo poskušal “odločilno vplivati” na cene električne energije na trgu.

German cartel authorities, working closely with the EU Commission, believe they have found evidence that:
* leading executives and even the CEOs of the big energy suppliers have been meeting secretly for years,
* corporate secrets and strategies were exchanged at these meetings,
* detailed agreements were reached about corporate strategy in a variety of markets,
* the secret meetings took on an institutional format and were expanded to incorporate seven major EU power suppliers,
* industry leader E.on at least is believed to have tried to influence the market prices for electricity.

ZDF je avgusta opozoril, da so veliki širje elektro koncerni pridobili sedanjo moč na trgu tudi s pomočjo politike. Namesto, da bi politika monopole preprečevala, jih je še spodbujala. V času, ko je bil gospodarski minister Werner Müller, ki je prišel v politiko iz energetskega sektorja in se nato tja spet vrnil, je recimo smel E.On prevzeti Ruhrgas, čeprav je protikartelni urad temu nasprotoval.

Za slovenske porabnike pa je pomembno odkritje ZDF, da “energetski kartel nikjer ne deluje tako perfektno kot na borzi EEX v Leipzigu”. “Tam nastajajo cene, ki jih tudi izvedenci ne razumejo. Gre za manipulacijo, zlorabo notranjih informacij, kako na omejenem nemškem trgu tečaje pognati v nebo,” so ugotovili na ZDF. Spiegel je bolj konkreten: dokumenti, ki so jih zasegli evropski inšpektorji, naj bi dokazovali, da naj bi E.On prek hčerinske družbe Sales & Trading (EST) ciljno poskušal dvigovati cene, kar naj bi mu očitno uspevalo.

Slovenska elektropodjetja svoje cene utemeljujejo tudi s cenami na leipziški borzi. Te podražitve so do zdaj v glavnem čutili v industrijskih podjetjih, ki morajo kupovati električno energijo po tržnih cenah že nekaj let. Liberalizacija trga za velike uporabnike je začela v Sloveniji veljati 15. aprila 2001, za preostala industrijska podjetja pa 1. julija 2007. Za gospodinjstva so bile tržne cene formalno uvedene 1. julija letos.

Državni holding Slovenske elektrarne, ki je lani proizvedel 66 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, je recimo v poslovnem poročilu za leto 2006, ko je navajal razloge za rast cen, tudi navedel, da je v poletnih mesecih “cena dnevne pasovne dobave na borzi v Leipzigu dosegla vrednost preko 300 €/MWh”. V poročilu je še navedeno, da “družba trguje s terminskimi pogodbami na borzi EEX”. Sicer pa od industrijskih podjetij v zadnjih letih ni več slišati glasnejših pritožb, da jim domači ponudniki pretirano dražijo električno energijo.

Skupina HSE je v letu 2006 prodala na domačem in tujih trgih 16.088 GWh električne energije. Najpomembnejši trg predstavlja domači trg, kjer je bilo prodanih 76,2 % količin, od tega 57,2 % petim distribucijskim podjetjem, 17,7 % ostalim neposrednim odjemalcem, 1,3 % od prodaje na domačem trgu pa je predstavljala prodaja GEN energiji in GEN I ter prodaja ELES-u kot energijo terciarne in sekundarne regulacije ter odstopanja. Izvozilo se je 23,8 % prodanih količin, največ v Italijo.

Drugi slovenski ponudnik električne energije v Sloveniji je GEN energija, ki je tudi v državni lasti, vendar zdaj posluje v glavnem na trgu na debelo. Ima pa maloprodajo v načrtu. GEN energija v glavnem prodaja slovensko polovico električne energije iz JE Krško, vendar od tega kar 60 odstotkov HSE. Iz HSE je vlada lani izločila Savske elektrarne in TE Brestanica, ki sta bila manjša proizvajalca v okviru skupine, vanj pa vključila TE Trbovlje, ki tudi ne sodi med večje proizvajalce električne energije v Sloveniji. S tem tržne strukture ni bistveno spremenila.

V obtoženih nemških koncernih z novinarji komunicirajo le pisno in vse očitke odločno zavračajo. Gospodarski minister Michael Glos je ukrepanje protikartelnega urada podprl. Morda bi bilo koristno, da bi tudi novi slovenski varuh konkurence preveril, kako slovenski ponudniki električne energije, kamor sodijo tudi elektrodistribucijska podjetja, oblikujejo cene električne energije in kakšne možnosti imajo novi ponudniki, da pridejo na trg.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo | | |