podrobneje

Se je FDV ponovno znašla v sedemdesetih letih?

GOST RAZGLEDOV

Jure Mesarič
urednik spletne strani drugidom.net
drugidom@gmail.com

S FDV, nekdanjo FSPN, je ponovno križ, pravi politika. Ni prvič. Čeprav je v prejšnjem sistemu fakulteta veljala za režimsko, je politika vedno vedela, da družboslovcev ne gre pustiti brez nadzora. FSPN je lahko postala strašno neprijetna; recimo, ko je leta 1969 Niko Toš objavil rezultate raziskave Slovensko javno mnenje, ki je na vrh priljubljenosti postavila Staneta Kavčiča. Edvard Kardelj je bil šele četrti. Politiki ogledalo ni bilo všeč, Toš pa je (ne zadnjič) poslušal očitke o ponarejanju podatkov. V primerjavi s Tinetom Hribarjem, z Janezom Jerovškom, Veljkom Rusom in Vladom Arzenškom, ki jim je politika zaradi liberalnih nazorov onemogočila pedagoško delo, jo je Toš vseeno še dobro odnesel.

Pridejo demokracija, kapitalizem in avtonomija univerze, FDV pa še vedno ostane dete brez ljubezni, ki mu je namenjeno, da nas leta 2007 opomni, da nekatere pomembne bitke niso nikoli prav zares izbojevane. FDV je tudi v demokraciji sumljiva, rdeča trdnjava sil kontinuitete, vsaj za del politike in javnosti. Gostilniške debate, ki nemalokrat zaidejo v množične medije, znajo na njen račun razdreti marsikatero sočno. V kolikor poskuša levica preveč neprijetne ali politično neuporabne ugotovitve raziskovalcev FDV ignorirati (recimo raziskave o problematičnem stanju pri lastništvu medijev), desnica običajno reagira na nož. Dobimo t.i. strokovnjake in Toševo javnomnenjsko “kuhinjo”. Diskvalifikacij niso deležni samo raziskave in napotki (tem se posveča še najmanj pozornosti), problematični so njihovi avtorji in njihova strokovnost. T.i. strokovnost, se razume.

Leta 2007, ko je predsednik vlade diplomant te problematične fakultete, se oglasi podmladek vladajoče SDS in sproži frontalni napad na enega izmed profesorjev fakultete, ki je hkrati še podpredsednik tiste opozicijske stranke, ki ji javnomnenjske ankete - te je na Slovensko itak zanesel vedno sumljivi Toš - kažejo predobro. Sledijo vodja poslanske skupine SDS, tiskovni predstavnik RKC in Komisija za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, organizira se peticija. Zahtevajo odstopi dr. Lukšiča: enkrat z mesta podpredsednika stranke, drugič z mesta predavatelja na fakulteti, tretjič kar z obeh položajev, včasih pa si še sami niso najbolj na jasnem, od kod naj se grešnik poslovi. In kaj naj bi dr. Lukšič zakrivil?

Priča smo novi aferi, v katero so vpleteni vrhovi Pahorjeve SD. Po nezakonitem prisluškovanju Janezu Janši in Ivu Sanaderju, je podpredsednik SD dr. Igor Lukšič, svojim študentom kot študijsko obvezo predpisal predvolilno politično spremljanje predstavnikov cerkva na Slovenskem. Še posebej pa izstopa spremljanje obnašanja državljanov po opravljenih verskih obredih.
Pahorjeva SD je s tem ponovno zadala hud udarec ustavnim pravicam, saj je dr. Lukšič brez ustrezne pravne podlage odredil hud poseg v svobodo posameznikov.
Potrebno je poudariti, da gre v tem primeru tudi za zlorabo visokošolskega prostora v politične namene, za prisilo študentov, da s prikritimi metodami opravljajo prisluhe osebam in pišejo poročila. Gre za politično motivirano nadzorovanje civilne družbe, skratka gre za metode, ki so značilne za totalitarne sisteme. Jože Tanko, SDS

Očitki so hudi. V kolikor bi bili resnični, ne bi zahtevali samo odstopa dr. Lukšiča in konca njegove akademske kariere, ampak tudi kazenske sankcije. Dovolj resni, da si zaslužijo resno obravnavo? Nedvomno. A kaj, ko je že ob pogledu na navodila, ki so jih prejeli študentje, in intervjuje, ki jih je za Vest.si in Dnevnik dal dr. Lukšič, hitro jasno, da nekdo strelja kozle.

Ugotovitve:
• “Politično motivirano nadzorovanje civilne družbe” je le učni pripomoček, ki ne daje nobenih rezultatov, ki bi jih bilo mogoče uporabiti izven predavalnice. Njegova uporabna vrednost takoj po zaključku predavanja je nična (ali zelo blizu), je pa mogoče kakšnemu študentu bolj jasno, kako v prostoru, ki je v osnovi nepolitičen, prepoznati elemente političnega. Čista senzibilizacija bodočih politologov.
• Vpleteni so bruci po enem mesecu predavanj. Ne gre za izoblikovane raziskovalce, ki bi bili sposobni kakovostno izvajati tako relativno zahtevno metodo, kot je raziskovanje z udeležbo. Ta zahteva strokovnjake z izkušnjami, ne pa ljudi, ki se šele sprašujejo, kaj je politika in kaj je politično.
• Ni kontrole nad dejanskim početjem nadebudnih “raziskovalcev”. Ker poznam kulturo fakultete, ki sistemsko gradi na zrelosti študentov, si upam trditi, da si del sodelujočih - manj zrelih ali bolj iznajdljivih, kakor vam drago - odgovore preprosto izmisli, nedeljsko dopoldne prespi, Lukšič pa nima nobenega mehanizma (verjetno niti želje), da bi to odkrival.
• Dr. Lukšič trdi, da oddanih nalog sploh ne bere, niti ga ne zanimajo. Naloge poberejo demonstratorji, ki jih zanima predvsem, če je študent nalogo oddal. Da/ne. Dokler nekdo ne pokaže, da to ne drži, gre verjeti profesorju.
• Študentje opazujejo dogajanje na javnem prostoru. V dogajanje ne posegajo in, v kolikor spoštujejo navodila, ne motijo verskega obreda.
• Študentje ne beležijo imen prisotnih in kraja dogajanja.
• Ni resne obdelave in analize zbranih podatkov; za kaj takega so zaradi načrtnih pomanjkljivosti pri zbiranju povsem neprimerni. V kolikor bi dr. Lukšič želel “politično nadzorovati civilno družbo”, bi informacije enake ali boljše kakovosti lahko hitreje dobil pri branjevkah.

Ko v premislek vračunamo ravnokar opisane točke, je jasno, da so očitki, ki letijo proti Lukšiču, smešni, še več - bizarni. V kolikor na sicer resno stvar pogledamo bolj šaljivo, se nam lahko zastavi vprašanje: če so to udbovske metode nadzora civilne družbe, kako za vraga prejšnjega režima ni pobralo že desetletja prej?

Toda tudi z zavrnitvijo očitkov še ne izčrpamo spornosti početja, ki se ga gre del politike in, žal, tudi RKC. Pogled na tiste, ki jih izrekajo, osuplja: diplomirani lesar, diplomant Fakultete za računalništvo in informatiko, študent teologije… Vsi poklicani, da se izrekajo o poučevanju politologije na Slovenskem. Nič slabega o omenjenih poklicih, toda a so dandanes res že vsi poklicani, da se izrekajo o tako strokovnih vprašanjih, kot sta kdo in kako naj uči politologe? Pa to je dandanes, ko so očitno padli vsi standardi, vsak pa goreče brani pravico, da lepo demokratično klobasa neumnosti o čemerkoli, še manjši greh (ki vendarle postane večji, če tovrstnemu amaterizmu namenimo več kot obligatornih pet minut za zabavo). Že ob uveljavitvi resnično minimalnega standarda za sodelovanje v debati - recimo, da bi zahtevali, da je oseba vsaj prestopila prag fakultete o kateri se je namenila spregovoriti - bi po vsej verjetnosti morali izključiti večino teh, ki so v “aferi” Lukšič tako glasni.

K večjemu grehu: kdo bi si še do pred kratkim mislil, da si bodo politiki leta 2007 vzeli pravico, da brez sramu in zgodovinskega spomina urejajo poučevanje na fakultetah in presojajo, kdo je primeren za to delo, kakšne metode sme ali ne sme uporabljati in kaj je legitimen objekt preučevanja? Po vseh teh letih? Po vsem zaklinjanju na avtonomijo univerze? Če kaj sodi pod izključno pristojnost univerze in posameznih fakultet, so to vprašanja kdo, kaj in kako naj poučuje. V kolikor politika lahko določa neko splošno politiko, smer razvoja visokega šolstva, je urejanje zadev na tako osnovni ravni povsem izven njenega legitimnega dosega. Kaj bo naslednje? Bo Tanko izbiral primerno in manj primerno študijsko literaturo? Bo Grims pisal študijski program komunikologije?

No, Grimsovega komunikološkega učbenika najbrž ne gre pričakovati; motiv vpletenih je vendarle preveč prozoren in kratkoročen. Dokler bodo verjeli, da s tovrstnim delovanjem dosegajo zaželene učinke na volilnem telesu, ni pričakovati, da bi cirkus zapustil mesto. Ko se bo ta potencial končno le izčrpal, bodo zagotovo hitro prešli na druge teme, FDV in slovensko politologijo pa pustili pri miru. A krhko črto, ki je doslej ločila politikante in univerzo, so nedvomno prestopili in s tem položili temelje za poseganje v prihodnosti - ko bodo dnevnopolitične potrebe pač to ponovno zahtevale.

Objavljeno pod gost razgledi.net, slovenija | | Print This Post |


93 odzivov na “Se je FDV ponovno znašla v sedemdesetih letih?”  

  1. 1 ervinator

    Odgovor na prve štiri ugotovitve:

    1. Rezultati raziskave so kljub pomanjkljivostim uporabni za manipulacijo.
    2. Bruci so samo terenci. Problem je, kaj se s podatki dogaja po tem.
    3. Lukšič ali kateri drugi raziskovalec nima potrebe odkrivati nepravilnosti. Kakorkoli napačno zbrani podatki že sami omogočajo veliko igranja, pomisleki o morebitnih napakah pa interpretacijo rezultatov še začinijo.
    4. Ne verjamem Lukšičevim zagotovilom, da ga podatki ne zanimajo. Lukšič na predavanjih brez povezave s snovjo rad rovari proti političnim strankam, ki mu niso blizu.

  2. 2 Drugi dom

    Se ne bi mogel manj strinjati. Zbrani podatki so neuporabni, ker se v teoriji lahko zgodi, da si vsi sodelujoči odgovore preprosto izmislijo. OK, gre za bruce, ki so ponavadi še pridni, toda kdo ve, kakšen je v resnici delež potvorb? Nihče.

    Prav tako se ne bi strinjal, da gre le za “terence”. Še za preproste ankete z abc odgovori je potrebno anketarje ustrezno usposobiti. Opazovanje z udeležbo pa je povsem druga, zahtevnejša raven. Bruci iščejo tisto (elemente političnega), kar jim sploh še ni jasno. Res da lahko tudi slepa kura zrno najde, sam na to se zanašati ne gre.

    Se strinjam, da se vsake podatke da zlorabiti, ampak tukaj je toliko povsem metodoloških “napak” (ki izhajajo iz tega, da gre le za učni pripomoček, ne pa resno raziskavo), da lahko iz teh podatkov vlečejo neke relevantne sklepe samo bedaki. Karkoli si že mislimo o Lukšiču, bedak pa ni.

  3. 3 stupid

    Zanimive teze postavi komentator članka Ervinator. Ponujam mu odgovor na njegove oporne točke:
    1. nikakršen podatek, ki bi se lahko uporabil za manipulacijo, se ne sme zbirati.
    2. bruci bi morali tudi interpretirati podatke.
    3. lukšič se ne sme igrati.
    4. to pa ne morem komentirati, ker nisem prisoten na predavanjih, na katerih pa Ervinator je, saj drugače ne bi mogel vedeti, kaj lukšič tam govori…

  4. 4 Drugi dom

    K zgornjemu odgovoru dodajam še: ne samo, da se v teoriji lahko zgodi, da si vsi bruci odgovore izmislijo, problem je še eden: četudi dejansko gredo v cerkve, lahko spet po naključju Lukšič dejansko dobi poročila samo iz par cerkva. Ker ni beleženja kraja (zgolj razvrščanje na mesto, primestje, vas), se zagotovo marsikaj podvaja.

  5. 5 benjamin

    Se pravi, da je masa prostor zasebnega ali pa se je nekdo preprosto ustrasil?

  6. 6 ervinator

    Hipotetično se vedno lahko zgodi, da si vsi sodelujoči podatke izmislijo, tudi kadar anketo izpolnjujejo predhodno usposobljeni ljudje. Tudi običajno opozorilo pri tovrstnih raziskavah, da se bo pravilnost zbiranja odgovorov naknadno preverjala, ne pomaga veliko, če sodelujoči tega ne verjamejo ali pa jim je bolj ali manj vseeno. Podatki iz Lukšičeve raziskave so za marsikaterega raziskovalca na FDV lahko uporabni, pač z zadržkom, da “nismo preverjali zanesljivosti merjenja”. Ne trdim, da je Lukšič bedak, lahko pa potrdim, da na predavanjih smeti s svojimi pogledi na dnevno politiko.

  7. 7 Drugi dom

    Vse resne raziskave, ki temeljijo na terencih, vključujejo naknadno preverjanje dela. No, poleg tega, da se pazi še na take malenkosti, kot je vzorčenje (o čemer tukaj sploh ni govora - še enkrat: bruci lahko dejansko poročajo o par objektov; vsi Ljubljančani recimo iz stolnice).

    “Podatki iz Lukšičeve raziskave so za marsikaterega raziskovalca na FDV lahko uporabni, pač z zadržkom, da “nismo preverjali zanesljivosti merjenja”.”

    No, takega Hopla pristopa (”Kaj pa če je vse res”) raziskovalci na FDV-ju običajno ne uporabljajo. In močno odsvetujem kakšnemu avtorju diplome ali česa podobnega uporabo takih podatkov. Zna biti neprijetno na zagovoru (če že mentor ne bo prej ponorel).

  8. 8 nika

    Torej Ervinator posluša predavanja pri Lukšiču. Drugače si povedi “…lahko pa potrdim, da na predavanjih smeti s svojimi pogledi na dnevno politiko” ne morem razložiti.
    Potrdiš lahko vendar samo nekaj, kar si sam slišal ali doživel, ali pa je sedaj kako drugače v navadi?

  9. 9 ervinator

    Za to raziskavo reprezentativnost sploh ni potrebna. Ne gre na primer za sklepanje, koliko kršitev je v celotni Sloveniji, ampak koliko jih sploh “najdemo”. Lahko gre tudi za preverjanje raziskovalnega modela, kjer se prav tako ne zahteva reprezentativnosti, pač pa je treba izključiti le določene sistematične napake (ne vseh) - to je snov metodologije pri .

    Pomislek, da se podatki podvajajo, je praktično nepomemben. Druge pomanjkljivosti raziskave so hujše. Itak pa so se študenti razdelili v skupine, podvajanje ni verjetno.

    “Takega Hopla pristopa … raziskovalci na FDV-ju običajno ne uporabljajo.” Običajno! :)
    Diplome na FDV so na tako nizkem nivoju, da bi lahko te podatke z lahkoto uporabili. No, sedaj, po tem protestu in Lukšičevih zagotovilih pa verjetno res ne več.

  10. 10 Drugi dom

    “Ne gre na primer za sklepanje, koliko kršitev je v celotni Sloveniji, ampak koliko jih sploh “najdemo”.”

    koliko jih sploh najdemo, če sploh ne vemo, če je kdo dejansko iskal? hja, težka bo. tudi razdelitev v skupine ne zmanjša možnosti obiskovanja istih objektov na sprejemljivo mero.

    btw glede na to, da lukšič to izvaja že 9 let, a je sploh komu uspelo najti primer, da je te podatke kje uporabil?

    glede diplom: še vedno vztrajam, da uporaba teh podatkov ne bi šla skozi. metodološke napake so preveč v nebo vpijoče.

  11. 11 ervinator

    Najdemo jih toliko, kolikor jih je “dokumentiranih”.

    Študentje so na volilno nedeljo večinoma v svojem domačem kraju (to je še posebej zaželeno). Razdelitev v skupine je namenjena tudi medsebojni koordinaciji. Podvajanje je komaj verjetno.

    Kolikor sem v knjižnici FDV videl diplom, bi šla diploma s temi podatki z lahkoto skozi zagovor. Metodološke pomanjkljivosti niso problematične, če v interpretaciji na njih ustrezno opozoriš. Avtor bi lahko upal celo na desetko.

  12. 12 Drugi dom

    “Metodološke pomanjkljivosti niso problematične, če v interpretaciji na njih ustrezno opozoriš. Avtor bi lahko upal celo na desetko.”

    Jah, lahko opozoriš in zaključiš, da se iz tega ne da vleči relevantnih zaključkov. in kaj naj pol s tem?

    “Podvajanje je komaj verjetno”

    Koliko je prvih letnikov? Več kot 400. In ni podvajanja? Potem čestitam brucem na sila uspešni koordinaciji.

  13. 13 ervinator

    V poročilu/diplomski opozoriš na pomanjkljivosti, pojasniš njihovo težo in narediš relevantne zaključke. Tega ne bi mogel samo, če bi predpostavil, da so študentje nalogo praviloma narobe izpolnjevali. Ampak takšna predpostavka bi bila neumna (zakaj bi sicer dajal nalogo s tako natančnimi navodili). Tudi prof. Smrke je že uspel podatke s pomanjkljivo metodologijo (ti pomanjkljivosti vztrajno imenuješ napake) interpretirati v všečne znanstvene zaključke …

    Hm, 400 izvrševalcev naloge …

  14. 14 4000

    O FDV sicer nimam kakšnega ekstra mnenja, vendar so očitno nekomu stopili na rep, pa je zacvilil.
    Menim, da naša mladina ne bo v cerkvah našla nič takšnega kar se ne bi dogajalo že od vedno. “Naši” župniki in cerkev se ukvarja z duhovno oskrbo in vsako podtikanje, da se cerkev meša v politiko je neokusno. Z dvigom rok potrdite kdo v to verjame :)!!!
    Lukšič fura tako poceni fore, folk pa na to pada. Noro!

  15. 15 Igor Đ

    > Ne trdim, da je Lukšič bedak, lahko pa potrdim, da na predavanjih
    > smeti s svojimi pogledi na dnevno politiko.

    Tole je seveda žaljivka. Če bi isto napisal za katerega od obiskovalcev tega bloga, bi jih poslušal o “ad hominem” in “ad rem”.

    > Kolikor sem v knjižnici FDV videl diplom, bi šla diploma s temi
    > podatki z lahkoto skozi zagovor.

    To je žaljivka za vse, ki so diplomirali na FDV. Če bi diplomo avtorja te izjave označil za papir primeren za recikliranje, bi to bil nov prispevek “ad hominem”.

    “Meč dvigni in z mečem boš pokončan.” Zato zahtevam (!) korektnejše prispevke. Prispevek je korekten, če njegova zrcalna slika ni žaljiva.

  16. 16 ervinator

    Igor, argument ad hominem bi bil, če bi kaj napisal čez Jureta. Lukšič pa je tukaj dejansko predmet debate.

    Prav tako ni res, da sem žalil vse, ki so diplomirali na FDV. Med diplomami se najdejo tudi biseri.

    Tvoj način zrcaljenja ima grdo optično napako.

  17. 17 Kolin

    Članku Mesariča manjka samo še ena ugotovitev, ki se jo sicer da razbrati med vrsticami, bi jo bilo pa treba jasno izpostaviti: ne gre samo za napad na avtonomijo univerze, ampak predvsem za podlo politikantstvo desnice, ki želi oblatiti delo in osebo Igorja Lukšiča. Naloga je le priročen izgovor za izbruh gneva, ki se nabira v vse bolj frustrirani desnici. Zadnji argument pritlehnežev v primeru Lukšič je, da mu ne verjamejo - ne zato, ker bi lagal ali zlorabljal znanost, ampak preprosto zato, ker se po njihovem mnenju levičar ne more upreti svojemu totalitarnemu instinktu.

  18. 18 ervinator

    No, spet sem pri tem, da moram zanikovati podla podtikanja s strani zaresovcev. Igor se je menda umiril, sedaj poskuša nekaj namigovati še Kolin.

    Poudaril sem dva razloga, zakaj Lukšičevim zagotovilom ne verjamem:
    1. ker na svojih predavanjih brez povezave s snovjo, ki jo predava, rovari (na nespodobno humorni način) proti političnim strankam oziroma vpleta dnevno politiko,
    2. ker je zasnova sporne naloge sumljivo preveč pripravna za kasnejšo statistično analizo.

  19. 19 Kolin

    Popadljivi SASovci, kot je Ervinator, verjetno niso stari več kot 21 let, drugače si težko razlagam njihovo podrobno poznavanje rovarjenja dr. Lukšiča proti političnim strankam. Za kaj takšnega moraš imeti voljo, predvsem pa veliko časa. Ampak vseeno: težko je od desničarja pričakovati, da bo imel smisel za humor, še posebej če so šale po njegovo levičarske. Levičarske šale itak ne morejo biti nič drugega kot nespodobno rovarjenje proti strankarski konkurenci, saj se levičar ne more upreti svojemu politikantskemu instinktu.

    Smešno je, da se dr. Lukšiču očita, da je nalogo zastavil na minimalno strokoven način, ki omogoča sistemizacijo, kvantifikacijo in statistično analizo zbranih podatkov. Ervinator se verjetno v kakšnih drugih okoliščinah FDV posmehuje zaradi njenega pravljičarstva (recimo zato, ker tam resno preučujejo Foucaulta ali kakšnega drugega težko izgovorljivega avtorja), danes pa tudi zanj verjetno metodološko nesporni zastavek naloge označuje kot indic pritlehnega politikantstva.

  20. 20 ervinator

    Kolin, težko je Lukšičeve dovtipe označiti kot levičarske. Predvsem so nespodobni, kažejo slab smisel za humor in ne sodijo na predavanje o razvoju političnega od antike do moderne.

    Tudi tvojih žaljivk ne vidim kot levičarskih, kvečjemu kot zaresovske ali pa jelinčičevske. V nadaljevanju navržeš nekaj še bolj bedastih.

    Nikoli nisem bil član SAS-a (ali česarkoli političnega), francosko izgovorjavo verjetno poznam bolje kot ti in nedvomno bolje obvladam tudi družboslovno metodologijo, o kateri ti očitno nimaš pojma.

  21. 21 Kolin

    Če ti ni všeč humor dr. Lukšiča in njegove politične preference, ti to še ne daje pravice, da zaradi tega podvomiš v njegovo znanstveno verodostojnost. Seveda, morda pa so v vaših krogih že politične preference dovolj, da nekoga diskreditirajo kot znanstvenika in ga naredijo t.i. strokovnjaka.

    A metodologija družboslovbega raziskovanja je kak predmet, ki ste ga jemali na FDV? Če je, potem si odlično ugotovil, da je Lukšičeva naloga, bognedaj, zasnovana tudi z neko metodologijo v mislih. Če metodologijo tako dobro obvladaš ti, zakaj potem njeno uporabo očitaš profesorju Lukšiču? Metoda kot indic za zlorabo domnevno nedolžne naloge? Saj potem pa moraš dvomiti o vsem družboslovju in se ga lotevati z nezaupanjem, saj vi, desničarski paranoiki in teoretiki zarot, ne morete nikoli vedeti, kdaj bo izsledke takih raziskav kak zloben levičar uporabil zato, da vas zopet nabrca v rit. Mesarič vas je tukaj dobro zadel in po moje zato tako vneto kozle podiraš.

    Mogoče bi se moral kaj naučiti iz blagozvočnosti francoskega jezika - tvoje intervencije tukaj so v primerjavi z njo jako neokretne. Izdajajo namreč miselno zaporo, ki se kaže kot nevrotično in brezplodno iskanje komplotov perfidnih levičarjev kjerkoli že.

  22. 22 Antigona

    Ervinator, težko je tvoje izjave označiti drugače kot čisti narcizem in iluzijo o lastni moralni vzvišenosti. Predlagam, da nadaljuješ z fantaziranjem o samem sebi na lastnem blogu (pa dovoli še kakšen komentar, sem ter tja, morda bo obisk večji) in se predvsem pouči o tem, kaj so logične zmote pri razpravi. Dozdeva se, da si teh, poleg izmišljotin, namreč poln.

    O tem, kaj so logične zmote (še vedno sicer nisem prepričana ali gre za neumnost ali zlonamernost, predvidevam pa, da gre za kombinacijo obojega) si lahko ostali preberejo tu: http://logicalfallacies.info/. S teboj, ki kot da konstantno ponavljaš ene in iste (logično napačne) postulate, je vsaka diskusija utopična. Zmožen si le monologa.

    Morda pa lahko poskušaš na forumu Zaresa. Tam, vidim, da tvojih komentarjev še niso izbrisali. Kot to običajno počneš ti na lastnem blogu.

    Sama pa lahko povem, da bom to svojo izjavo ponovila na vseh spletnih mestih, kjer boš s svojim smetenjem izkoriščal normalni diskurz v promocijo lastne (samo)vzvišenosti. Dovolj!

  23. 23 ervinator

    Škoda, Antigona, da tale (in še kateri) dnevnik zlorabljaš zgolj za bedne obtožbe na moj račun, ki nimajo veze s tem, kar sem napisal v odgovor na žalitve. Sploh pa tudi o vsebini absolutno ničesar ne poveš. Take zlonamerne komentarje, ki nimajo veze s témo in katerih edini namen je žaliti druge, jaz v svojem dnevniku brez pardona odstranim. Tvojih predlogov torej ne bom upošteval. Tvoj poduk je zaresovsko aroganten in prazen. Manjka le še, da podporo svojih kompanjonov razglasiš za “normalni diskurz”. Le poglej, kako te bosta sedaj podprla Kolin in Igor Đ! :)

  24. 24 Krik

    Sama sem bila leta 2000 brucka na FDV-ju. Bile so državnozborske volitve in dobili smo enako nalogo. Če se prav spominjam, takrat nihče od nas odgovorov niti zapisal ni - ni bilo potrebno. Tisti ta pridni, ki so se na volilno nedeljo podali v domače cerkve, pa so na predavanjih kratko predstavili svoje izkušnje. Nato smo razpravljali o političnem v prostoru, ki velja za nepolitičnega, celo intimnega za nekatere. Tudi zaradi tega sem prepričana, da torej ni šlo in ne gre za fdvjevsko zaroto.

  25. 25 Vlado

    Zdaj smo prišli že tako daleč, da ne semo več dvomiti o strokovnosti početja nekega visokega političnega predstavnika.

    Zanimivo je tudi, kako agresivno in ad hominem napadate vse, ki si upajo podvomiti v strokovnost Lukšiča.

    To me kvečjemu utrjuje v tem, da je to početje daleč od strokovnosti.

  26. 26 Antigona

    @ervinator
    Da ti je lažje, da me označiš za zaresovca, to razumem. Glede ostalega pa pač neargumentirano smetiš naprej. Moje stoji in to ni zadnji forum, na katerem bom toisto ponovila. Dovolj sofizma. Na dolgi rok namreč škodi kakršnikoli razpravi.

    @vlado
    Kako daleč si ti prišel, ne vem. Na dobri poti k sofizmu pa so tvoja izvajanja. Dvomiti in obsojati ni isto in tvoj stavek se v luči téme bere: “… tako daleč, da ne smemo več vnaprej obsojati o strokovnosti…”.

    Takisto ti tvoje vnaprejšnje obsojanje subjekta jemlje pravico, da ti na kogarkoli pokažeš s prstom zaradi ad hominem. Seveda pa ti ne jemlje možnosti.

    In še ponovna logična zmota. Če sama kaj povem o Lukšiču (ali besednemu smetiščarju ervinatorju, ki ga kritizira) nima to popolnoma nobene veze s Lukšičevim početjem. Vlado, nazaj v šolo!

  27. 27 ervinator

    Kolin, metodologijo se poučuje pri več predmetih. Žal pa se ne poučuje tudi etike znanstvenega raziskovanja. Malo se jo dotakne pri sociologiji znanosti - ampak za Lukšiča in zraven še katerega s Filozofske bi morali organizirati poglobljeno delavnico. Za Jureta dvomim, da bi se ga kaj prijelo.

    Verjetno me pri zaresovcih in jelinčičevcih ne bi več smelo čuditi, da mi odrekajo že tudi pravico dvomiti (na primer v Lukšičevo znanstveno verodostojnost). To se kaže že kot značilnost: Vezjak piše, kot da bolje od avtorja ve, kaj je avtor mislil; Igor mi odreka pravico, da sem zaradi njegovih žaljiv užaljen; ti mi odrekaš pravico do dvoma. Čakam samo še Golobiča, da mi še on kaj pove v svojem stilu.

    Naj ti povem, pa ne boš razumel: pravico dvomiti v Lukšičevo dobronamernost imam ne glede na najine politične preference in na to, ali mi je njegov neokusen humor všeč ali ni.

  28. 28 4000

    @Ervinator
    Sitno je, če te napade Antigona (morda te moti njena simbolika). Poizkusi nekaj novega. Npr. Argumenti.

    Lukšič ni bil dobronameren (kakor za koga) ampak se je pozabaval s Cerkvijo in njeno deklarirano politično neangažiranostjo. Na nek način jih je (cerkev in njene pripadnike) interpeliral v moralno družben subjekt, ki se zaveda ločenosti od države in politike.

    Ni problem v dvomu. De omnibus debitandum. Dvomiti zna vsak, le redki dvom utemeljijo. Še redkejši pa se iz tega kaj naučijo.

    Pravo vprašanje je, če je imel Lukšič to v učnem načrtu?

  29. 29 ervinator

    4000, kaj pa, če b z argumenti poskusila Antigona? Le poglej si njeno drekanje še enkrat, če ti je ušlo.

    Učni načrti pa so javno dostopni, tako da glede tega ni dvoma.

  30. 30 hihi

    ervinator skuliri se no…
    VSI imajo boljse argumente.

    aja, pa RES te je nekam veliko na forumu…
    bo že držalo: ‘Zmožen si le monologa.’

  31. 31 ervinator

    Ah, spet grupiranje z zažljivkami. Moč skupine namesto moči argumenta …

  32. 32 igorm

    Poskušajmo pustiti ob strani vsevednost in nezmotljivost tistih, ki so po potrebi prisotni na predavanjih prof. Lukšiča, po potrebi živijo v tujini, so staroste in nedobudni študenti istočasno, ter strokovnjaki v ekonomiji, komunikologiji, politologiji, metodiki raziskovanja, in skratka v vsem o čemer teče beseda in se vprašajmo dve preprosti vprašanji:
    1. Če želi profesor pri predmetu, ki se ukvarja z vzgojo bodočih raziskovalcev socialnih fenomenov, praktično predstaviti politični vpliv inštitucije kot je katoliška cerkev na volilno telo, ali lahko izbere bistveno drugačno metodologijo in ali lahko to stori v času, ki ni predvolilni?
    2. Zakaj ta ista študijska metoda ni bila problematična, ko so jo izvajale pretekle generacije oziroma ali so bili rezultati preteklih nalog kjerkoli uporabljeni, zlorabljeni,..?

    Če razčistimo z obema vprašanjema po metodi ochamovega rezila, kar ne bi smelo biti pretežko niti za zgoraj opisane velecenjene osebke, se nam na podlagi javnomnenjskih anket in dejstva, da se jih zavedajo in se po njih ravnanjo tudi tisti politični subjekti, ki jim sicer verodostojnost oporekajo, zastavi novo vprašanje:
    Ali je napad na prof. Lukšiča, posredno na Pahorja, SD in Turka, poizkus prvoborcev, da bi preobrnili javno mnenje tik pred zaključnim dejanjem predsedniških volitev ali pa je Peterle že odpisan, s to kvazi afero pa se poskuša pridobiti strelivo v pripravi na dogajanje pred naslednjimi državnozborskimi volitvami?
    Sam se nagibam k drugi predpostavki v kombinaciji s prvo. Prvaki desnih strank so Peterleta odpisali že preden se je samokandidiral. S stisnjenimi zobmi so ga podprli, ker jim drugega ni preostalo. Po precej neuspešnem prvem krogu se je jasno pokazalo, da preveč stavili na tega “konja” ne bodo (naš premier bo v času volitev na Kitajskem - gotovo gre za nujne in neodložljive ter povsem nepričakovane pogovore glede na to, da so volitve planirane že kar precej časa vnaprej). Prvoborci so izvedli poizkus diskreditacije levice in s tem Turka (kljub vsemu dvomim, da bi šlo za vnaprej načrtovano politično akcijo desnih strank pa čeprav se je vnaprej vedelo kaj bodo študentje počeli - ker so to počeli že večkrat poprej ob podobnih priložnostih). Rezultati pa bodo morda prišli prav ob naslednjih volitvah, saj se že sedaj vidi, da desnici krepko pojema sapa in bo vsaka opora dobrodošla.

  33. 33 Tomaž Štih

    Ne bi se slepil, zakaj je podpredsednik SD Lukšič izvajal točno takšno anketo (nikoli ni, denimo, izvajal nobene proti svoji stranki). Gre za levo politično agitatorstvo pod krinko avtonomnosti univerze. Ta problem ni nič novega; v ZDA je prisoten že vsaj trideset let. Pretvarjati se, da ne obstaja ali da Lukšič ni imel slabih namenov je politični naivizem za množice, ne pa tema za blog razgledi.net.
    Lukšič pač indoktrinira bruce z levičarskimi tezami in skuša motiti cerkev, kolikor jo iz svoje pozicije lahko; če bi bila situacija na volitvah predsednika drugačna pa bi zelo verjetno (znanstveno uporabno ali ne) to tudi zlorabili; kot so ljudi pripravljali na spore zaradi glasovnic emigracije in kot so bili pred časom glasni za glasovalne pravice za priseljence (ker se pač ve, za koga glasuje emigracija in pobegli možgani in za koga priseljenci)
    Dajmo ga nehat srat z neresnimi izmikanji, saj nismo pet let stari, pa da rabimo takšne pravljice za dobro jutro.

  34. 34 Drugi dom

    @igorm povsem strinjam. Odgovora na obe vprašanji sta povsem preprosta a povesta vse, kar je v tej aferi, ki je 100% ne bi bilo, če javnomnenjske ankete SD-ju ne bi tako dobro kazale. Očitno je nekdo presodil, da so v boju za glasove dovoljena skoraj vsa sredstva, vključno z osebno in strokovno diskvalifikacijo. Lepi obeti za naslednje leto.

  35. 35 hm-hm

    zakaj pa ne smejo bruci malo v cerkev pogledati?

    Saj cerkev je javni prostor?
    In pa.. česa hudiča (pardon) ne smejo tam slišati?
    Ima Cerkev kaj skriti? ohoho, to je pa ze bolj zanimivo :)

  36. 36 ervinator

    Igorju in Juretu: jaz nisem obremenjen s trenutnimi volilnimi izidi, Igorm se prav tako moti glede kupa stvari, ki mi jih podtika. Sam očitno ne pozna Lukšičevih predavanj, ima pa že izoblikovano močno stališče, zaprto za vse argumente. Odgovora na vprašanji: 1. Obstaja veliko bolj etičnih metodologij. Lukšič je verodostojnost izgubljal s svojimi izpadi na predavanjih. 2. Metoda je bila že prej sporna, le v javnost ni pricurljala.

    P.s.: Antigoni in podobnim, ki ne premorejo argumentov, pač ponujajo samo drekolog, ne bom več odgovarjal.

  37. 37 igorm

    @Tomaž Štih
    Mislim, da se ni potrebno spraševati o politični usmerjenosti prof. Lukšiča. Ta je več kot očitna in je tudi ne skriva. Logično je, da svoj nazor do neke mere vnese tudi v stil in metodiko poučevanja. Kolikor vem, to dokler je v skladu s politiko izobraževalnega procesa ni sporno, še več, od učitelja v najširšem pomenu besede se pričakuje, da bo v učenca vnesel del svojih nazorov in ga naučil metodologije kako si pridobiti lasten svetovni nazor (kdo bi bil Aristotel brez nazorov, ki jih je prejel od Platona in kaj bi ta brez Sokratovih?).
    Govoriti o slabih namenih pa predpostavlja, da namen, ki si mu ga prisodil dejansko obstoji in da ima družbeno- normativno negativne posledice. Iz tvojega zapisa je težko razbrati kakšen namen mu pripisuješ, zato sklepam, da težko pokažeš, da je tak namen dejansko obstajal. Še težje pa je opredeliti negativne posledice, če seveda odmislimo kot posledico gonjo pomladnih strank na čelu z RKC, kjer pa gre za posledico (v tem primeru konstrukt) drugega namena. Za slednjega bi si upal vsaj pogojno trditi, da se da pokazati, da gre za “slab” namen.
    Skratka, teza, da je zastopanje bolj “levih” idej, karkoli že razumemo kot “levo” idejo, v osnovi nekaj, kar je zgrajeno na slabih namenih, hkrati pa se vse kar je spregovorjeno ali narejeno v tej maniri označuje za agitatorstvo, indoktrinacijo in motenje cerkve, že v izhodišču izključuje možnost dialoga.
    Poglejmo raje vsi skupaj kaj je bil izpričan namen, kaj je bilo dejansko narejeno in kakšne so posledice, potem pa še kaj trdijo domneve katerih namen je nekaj povsem drugega in katerih posledice bi lahko bile škodljive, če namen ne bi bil tako očiten, da konstrukti lahko prepričajo zgolj prepričane.

  38. 38 Kolin

    Ervinator, nehaj se sprenevedati. Seveda imaš pravico dvomiti, morda sem se napačno in nekoliko evfemistično izrazil. Mislil sem namreč reči, da lahko samo desničarski potrčko z bukovo betico znanstveniku, kot je dr. Lukšič, odreka verodostojnost na podlagi njegovih političnih stališč in nevšečnega humorja.

    Kar se tiče etične metodologije, pa to prepuščam kakšnemu tvojemu strokovnemu članku, ki ga boš po vsej verjetnosti napisal v francoščini in ga opremil z vsem potrebnim znanstvenim aparatom. Tako na kratko pa me zanima, zakaj naj bi bila Lukšičeva metodologija neetična, kaj je merilo etike v metodologiji in kakšno etično metodologijo bi ti predlagal brucem. Daj se razpiši, da se bomo malo smejali :D

  39. 39 podplat

    Imam občutek da po FDV (včasih FSPN) udrihajo tisti, ki jim ali ni uspel vpis nanjo, ali pa jim ni uspelo doštudirati ne tam ne kje drugje.
    Kajti to silno udrihanje kaže le foušijo posameznikov, ki jim pač ta cilj ni uspel. Pa dajte, če ste zamudili v mladih letih, vpišite se tja zdaj izredno, plačajte za to in se že pomirite.

  40. 40 Tomaž Štih

    @igor: Če je Lukšičevo agitiranje za levičarske ideje na univerzi pozitivno, kaj je potem po tvoje narobe in nelegitimno z agitiranjem za druge ideje na način, da se kritizira Lukšiča in SD? Zakaj uporabljaš različne vatle za iste stvari?

  41. 41 podplat

    Tomaž vpiši se na ta FDV (očitno tvoja skrita želja) in rešil boš svoje probleme. Skoraj vse.

  42. 42 hm-hm

    Glavna Lukšičeva napaka - članstvo v SD.
    In to seveda ni političen napad.

    On pa naj bi tudi politično napadal - katero stranko pa? Kateri stranki pripada RKC?

  43. 43 Tomaž Štih

    Podplat, razmisli kaj te je pripravilo do osebnih napadov in popravi to pri sebi.

  44. 44 igorm

    @Tomaž Štih
    Tomaž, mislim, da si malo zašel. Nikjer nisem napisal, niti ne mislim, da je “Lukšičevo agitiranje za levičarske ideje na univerzi pozitivno”. Ravno obratno. Osebno naloge, ki jo je zadal študentom sploh ne ocenjujem kot agitiranje (kar sem zgoraj precej jasno napisal), prav tako pa se ne mislim opredeljevati ali je v osnovi to dobro ali slabo. Gre enostavno za to, da nekateri želijo njegov učni pripomoček (naloga), ki se mimogrede ponavlja skozi daljše obdobje in doslej na tak način ni bil nikoli izpostvaljen, izkoristiti za nek drug namen, ki z učnim procesom nima nikakršne zveze.
    Razpravljanje o tem ali je motedologija, ki je bila uporabljena boljša ali slabša je legitimno, je pa dokaj brezpomensko, saj dvomim, da je kdo od zgoraj zapisanih dejansko analiziral uporabljeno metodologijo oziroma, da sploh ve, kako natančno je naloga potekala. Sam priznam, da tega nisem počel in me tudi ne zanima. Zanimajo me zgolj razlogi, da je iz naloge nastala afera in prav to tudi komentiram.
    Da ne bo nesporazuma, nisem navdušenec nad prof. Lukšičem, tudi mi ni bil všeč njegov pedagoški pristop, ko sem ga imel priliko osebno spremljati, je pa moja izkušnja daleč premalo, da bi si upal ali želel posegati v njegovo avtonomijo, ki jo ima kot profesor.

  45. 45 ervinator

    Igorm, sedaj priznavaš, da o nalogi, predavanjih in profesorju praktično ničesar ne veš. Razpravljanje o metodologiji se ti zdi brezpomensko, ker - pazi zdaj - dvomiš, da kdo od nas sploh ve, kako je naloga potekala. Pa pojdimo naprej: jaz vem, kako je naloga potekala, torej moje razpravljanje zate ne bi smelo biti brezpomensko. :)

  46. 46 podplat

    Tomaž, način kako povsod pisariš o FDVjevcih in samem FDVju kaže na tvojo tiho željo biti tudi sam FDVjevec. Sploh pa moj prvi zapis ni bil oseben, drugi je bil, priznam. Se opravičujem, ker drugim razglašam tvoje skrite želje.

  47. 47 Kolin

    haha, dobra.

  48. 48 igorm

    Dragi moj Ervinator,
    Upam, da mi ne zameriš, če postavim domnevo, da si moj zapis prebral tik preden si spisal komentar. Namreč nanj si odgovoril v sorazmerno kratkem času (10 min).
    Glede na razumevanje prebranega, ki se kaže iz tvojega odgovora, lahko tudi malo manj pozoren bralec ugotovi, da sicer nastopaš zelo prepričljivo in samovšečno, žal pa je argumentacija, ki jo podajaš, zasnovana na napačnih predpostavkah in popačenju prebranega oziroma prebrano zelo voljo preoblikuješ, malo dodaš in zabeliš.
    Upam, da mi ne zameriš, če stvari, ki so očitne, vbodoče ne bom komentiral in s tem moril razumne bralce, ki jim je zanimiv pogled drugih na neko tematiko in želijo izraziti svoj pogled, verjetno pa jim ni veliko do besednih dvobojev okoli argumentov, ki jih ena ali druga stran bodisi ne prebere, bodisi ne razume. Publike, ki se nad takim mimogovorom naslaja, pa se ne čutim poklicanega zabavati.
    Mimogrede, ravno napad na prof. Lukšiča, po mojem globokem prepričanju sodi v repertoar tistega, kar je namenjeno zabavi populusa v smislu kruha in iger.
    Veliko je bilo govora o pritiskih politike na avtonomnost univerze v časih socialističnega samoupravljanja. Kdor je slučajno spremljal posnetke včerajšnje seje parlamentarnega odbora, ki je obravnaval to tematiko, si verjetno ni mogel kaj, da mu ob izjavah nekaterih poslancev ne bi na misel prišla asociacija na stereotip politkomisarja, ki se s političnimi pamfleti loteva osebnosti zanj motečega intelektualca (ne njegovega dela, ker tega morda sploh ne dojema in zanj niti ni pomembno!) .

  49. 49 ervinator

    Igorm, ne vem, o katerem zapisu napletaš. Na tvoj komentar sem odgovoril tri ure po tvojem komentarju. Odgovoril sem s svojimi argumenti, ki niso povezani in jih prosim ne vpletaj v druge zgodbe. Komentiral pa sem ti samo zaradi tega, ker sem vedel, da tvoj argument o “brezpomenskosti” ni iskren in da si boš spet nekaj novega izmislil. Tipično. Seveda od takšnih ne pričakujem, da bodo pozorno brali, kaj šele, da bi svoja “globoka prepričanja” korektno utemeljili.

  50. 50 igorm

    Ervinator, opravičujem se za napako. Res je bilo tri ure in 10 min. Vseeno pa tezo, ki sem jo postavil še vedno ocenjujem za pravilno. Naj jo še enkrat povzamem: “domnevam, da si moj zapis prebral tik preden si zapisal svoj komentar”. Dobre tri ure je vendarle še znotraj sposobnosti okvirnega pomnenja prebranega za povprečnega bralca. Pri tem je verjetnost, da nisi začel brati takoj, ko sem zapis oddal, precejšnja. Nekaj trenutkov si verjetno porabil tudi za pisanje. Čas, ko si torej moral držati v svojem spominu moj zapis, je po vsej verjetnosti celo krajši od treh ur. In to je vse, na kar sem hotel opozoriti preden sem zapisal nadaljevanje: da si moj zapis zelo verjetno prebral in da je bil čas v katerem si se lotil pisanje komentarja dovolj kratek, da prebranega nisi v celoti pozabil. Nadaljevanje v prejšnjem komentarju zapisanega zato še vedno drži in stojim za tem.

  51. 51 ervinator

    Igorm, potrjujem, da sem tvoj komentar prebral, preden sem napisal svoj odgovor. Moj odgovor je bil namreč namenjen tebi. Zato sem te na začetku odgovora tudi izrecno naslovil. Tvoja izjava, da stojiš za svojimi globokimi prepričanji, ni nova. Prav tako ni novo to, da jih ne znaš smiselno argumentirati.

  52. 52 Tomaž Štih

    Podplat, nimam težav s FDV, le z delom FDV (ne)popularno imenovanim rdeči lamenat.

    Če misliš, da je to slabo v opravičilo lahko povem le, da bi bilo lahko še bistveno slabše. Lahko bi npr. posameznikom po internetu delil diagnoze o njihovih domnevnih skritih željah postati študentje FDV.

    Ali pa bil celo social-demokrat.

  53. 53 Drugi dom

    “Informacijska pooblaščenka je danes izdala sklep, s katerim ustavlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona o varstvu osebnih podatkov v zvezi s protokolom študentov na fakulteti za družbene vede pri predmetu Temelji politologije predavatelja Igorja Lukšiča. Pooblaščenka namreč v postopku inšpekcijskega nadzora ni ugotovila nobenih kršitev veljavne zakonodaje s področja varstva osebnih podatkov, so sporočili z Univerze v Ljubljani (UL). Kot je znano, je Lukšič študentom dal nalogo, naj v času volitev spremljajo maše in pripravijo poročilo o morebitni politični dejavnosti duhovnikov med obredi.

    Kršitve človekovih pravic ni bilo

    Informacijska pooblaščenka je z omenjenim sklepom pritrdila stališču UL in Lukšiča, da je šlo za običajno študijsko prakso, ki v ničemer ni odstopala od visokih profesionalnih in znanstvenih standardov UL, in da ni šlo za kršitev človekovih pravic, kot je bilo večkrat očitano.”

    http://www.finance.si/196076

  54. 54 podplat

    Tomaž, fakultete ala FDV (nekdanji FSNP)so bile od nekdaj na levi strani politične opcije. Ne samo pri nas, tudi drugje.
    Naj te spomnim, da je partija v letih 70 do 80 kaznovala 6 profesorjev FSNPja, navdušenih na Korčulansko šolo, ker so pripadali bolj levi opciji jim vzela možnost poučevanja, ni jim pa vzela dela. Lahko so znanstveno delovali naprej.
    Tudi sam se spominjam teh časov, kako s(m)o študenti nenehno vznemirjali Staneta Dolanca, ki je živel kakih 100m od našega doma. Z njegovim varnostnikom pa smo bili prijatelji. Seveda to, v po tvoje, težkih, sivih, komunajzarskih časih.
    Želim ti, da zdaj v svobodi, v demokraciji in v kaj vem še (kar si že želel) tvoj ortodoksni libertarni klub pardon stranka zaživi in da ne crkava kot je do sedaj, ti pa poskušaj malce bolj strpno gledati okoli sebe.
    Ali pa se vpiši na ta FDV, da hudiča, ki te tako zelo moti, spoznaš od znotraj, kar sem ti že predlagal.
    Vsekakor od tvojih prizadevanj na političnem prostoru nismo slišali še nič, FDVjevci pa so naredili že marsikaj. Med drugim je z njimi rasel tudi general JJ.

  55. 55 nadja

    Res je mogoče v civilni družbi, kakršno predstavlja rimskokatoliška cerkev, najti (prikrite ali očitne) elemente političnosti(in seveda bi jih bilo mogoče ozaznati tudi v drugih verskih skupnostih, npr. v islamski, ki se je dobesedno - s priklonom zmagovitemu Popoviču na koprskem - videno na lastne oči!). Bi jih pa bilo seveda enako mogoče najti v predavanjih in profesorskem delovanje gospoda Lukšiča! Kar za znanost oz. njeno eventuelno objektivnost ni dobro.
    Lukšičeva “znanost” je pač pristranska, izhaja iz točno določenega gledišča (levega, če se že tako opredeljuje, čeprav bi sama o njegovemu levičarstvu hudo podvomila, vsaj glede na poteze njegovega partijskega šefe, g. Pahorja, ki je bliže povzetniškim tajkunom kot delavskemu razredu!). In takšna so njegova predavanja, njegovi pogledi in članki (spomnimo se samo na njegovega gledanje na Tigrovce, ki je bilo tako rekoč enako kot staropartijsko in zaradi katerega ga je Hribarjeva lepo razgalila in raztrgala, da se je za nekaj časa potuhnil, da se je zadeva malo pozabila…). Samo naivni lahko verjamejo, da je bilo njegovo pošiljanje brucev k nedeljskim cerkevnim pridigam čisto nevtralna, “znanstvena” zadeva! Enako kot so “znanstvena” njegova predavanja.
    Lukšičeve “znanost” je pač zgolj ideologija z drugačnim predznakom od cerkvene. Nič več in nič manj. Pravzaprav si je postavil ogledalo. Le dobro naj se pogleda ali pa naj raje začne zahajati k nedeljskim mašam. Marsičesa bi se lehko naučil o sebi - in o FDV-ju tudi, žal!

  56. 56 esk

    Jezus kristus, Nadja! :)))
    Po tvojem se torej RKC lahko peča s politiko?
    In grdi, grdi Lukšič, ki bi to želel preveriti?

    …sledijo obtožbe njegove ‘znanosti’, objektivnosti, strokovnosti in česa še?
    Nadja, Nadja… pa je šla tvoja objektivnost.

    Pomiri se. Preverjanje tega, da se RKC ne peča s politiko ni nikakršna ideologija.
    Aja, ti misliš, da je udejstvovanje RKC v politiki pravilno. Pardon. Grdi, grdi Lukšič!

  57. 57 Jakob

    Bravo nadja. Pravzaprav ni kaj dodati. Če lukšiča “nasadi” hribarjeva pa je pravzaprav tragikomično. Lahko morda kaj več o tem ?

  58. 58 Antigona

    Pravzaprav ima Nadja prav vtoliko, da je pravilno ugotovila, da brez politično angažirane cerkve ne bi bilo topogledno politično angažiranega Lukšiča. Ali pa obratno, kura in jajce pač.

    V razpravi o problematičnosti ravnanj ene ali druge strani se mešata dve nepovezani vprašanji. Prvo je, kako obravnavati (odobravati) javno politično angažiranost državno-financiranih institucij. Sama po sebi verjetno ni sporna, če obstaja konsenz o osnovnih pravilih igre. Pri nas te šole še ni bilo in je v tem smislu prav, da se razprava o tem nadaljuje.

    Drugo vprašanje, ki pa pri večini beži v polje iracionalnega, pa je obseg in vsebina avtonomije obeh institucij. Ponovno se moram strinjati z Nadjo, da če kot država sprejmemo stoprocentno financiranje zasebnega šolstva, potem ima lahko tudi cerkev (ustavni ločnici navkljub) pravico do državnega financiranja.

    Če pa gledamo na vlogo države iz bolj liberalnega pogleda, potem financiranje javnega šolstva verjetno še sodi v državno-proračunsko domeno, medtem ko naj država v polje zasebne iniciative (verske ali poslovne) nima vstopa niti z denarjem niti z drugimi prijemi.

  59. 59 Jakob

    “Pravzaprav ima Nadja prav vtoliko, da je pravilno ugotovila, da brez politično angažirane cerkve ne bi bilo topogledno politično angažiranega Lukšiča”

    Tole ne drži. Ali morda lahko nekako dokažeš to vpletenost cerkve ?
    Kot npr. na hrvaškem ? Kar je bilo videti, je bil odprt poziv na udeležbo in hkrati naštete vrline in poštenost, ki naj bi jih kandidat imel. Tako sem zastopil. Če zaradi tega , nekateri vidijo samo enega kandidata to še ni “agitiranje”.

    Vloga nesojenega “wanna be” predsednika Sd-a kot predavatelja in “vzgojitelja” tako pomenbnega kadra kot so novinarji , se mi zdi sporna predvsem zaradi njegovega popolnoma enosmernega in z strankarskimi plašnicami podprtega pogleda na svet (moj problem) njegovo delovanje pri spremljanju obnašanja ljudi v in izven cerkve pa seveda nadvse moralno in etično sporno.

    Žal se le-tega ne da podpreti z primerom nekje v tujini predvsem iz enostavnega razloga, ker takega primera (povezava stranka profesor) enostavno ni.

  60. 60 Drugi dom

    “Ali morda lahko nekako dokažeš to vpletenost cerkve ?”

    kako lahko nekaj dokažeš/zavržeš, če ne smeš opazovati?

    “ker takega primera (povezava stranka profesor) enostavno ni”

    LOL seveda, v tujini politiki zrastejo v rastlinjakih, bog ne daj na fakultetah. ali pa je drugače: da je politična aktivnost profesorjev (zlasti politologov) nekaj povsem običajnega?

  61. 61 Matija

    @ Tomaž Štih:

    “Če je Lukšičevo agitiranje za levičarske ideje na univerzi pozitivno, kaj je potem po tvoje narobe in nelegitimno z agitiranjem za druge ideje na način, da se kritizira Lukšiča in SD? Zakaj uporabljaš različne vatle za iste stvari?”

    V enem stavku: ker to niso iste stvari.

    Lukšič oz. njegovi študentje raziskujejo neko dogajanje pri verskih obredih. Ti so javni, o osebnih podatkih ni govora, pravno gledano ni problemov. Ostalo ni bistveno.

    Pa recimo, da ne podležemo “naivizmu” (ta izraz, mimogrede, ne obstaja) in da gre res za agitiranje za levičarske ideje. To, kar pa se grejo njegovi trenutni nasprotniki, pa ni nikakršno agitiranje za druge ideje s pomočjo kritike. Gre za peticijo za odstop Lukšiča kot učitelja in kot podpredsednika stranke.

    Lukšič nikogar ni obtožil ničesar, celo potrdil je negativne rezultate preverjanja političnih aktivnosti pri verskih obredih. Oni pa zahtevajo njegov odstop?

    Torej: naj gre podmladek SDS poslušat Lukšičeva predavanja in si beležit izrabljanje instituta fakultete v namene politične propagande. To pa je legitimna reakcija. Pa še tu je razlika, da je cerkev (naj bi bila) izrazito apolitičen prostor, univerza pa ne.

  62. 62 anika

    Spoštovani,
    vprašanje, ki se mi ob pojavu/fenomenu tega predavatelja na FDV-ju zastavlja, je, kaj se je zgodilo oziroma kaj se dogaja z avtonomnostjo univerze. Ali ne gre ugotoviti, da ta ne obstaja. Pa ne zaradi “vmešavanja od zunaj”, ampak zaradi erozije, razlitja, razvodenelosti avtonomnosti znotraj univerze. Učiteljski kader se je razlil po politiki in v politiki - predavatelji so ministri, visoki funkcionarji strank, udinjajo se strankam pri pisanju njihovih programov - ki so ideološko obarvani; mentaliteta “univerzitetnikov” postaja mentaliteta politkomisarjev in obrtnikov in s tem so oni sami “izdali” “univerziteten diskurz”. Če bi se povsem predali sprotnemu spremljanju razvoja svojega področja in kakovostnemu poučevanju slušateljev, bi imeli čez glavo dovolj dela. Če pa so politični agitatorji,politični manekeni in medijske zvezde - v kar jih sili “prodajanje znanja na tržišču” - nastopi erozija avtonomnosti tudi njih samih kot avtonomnih oseb. S svojimi strokovnimi in tudi polemičnimi objavami naj in lahko proizvajajo potreben “teoretska izhodišča” za politični akterje pri njihovih odločitvah; nikar pa tega naj ne bi počeli po naročilu in za naročilo. Ko postajajo institucije, ki naj bi uživale veliko mero zaupanja, amoralne, postajajo amoralni tudi politični akterji in družba nasploh. Univerzitetniki bi se morali neprestano spraševati, ali sem v svojih izjavah in strokovni usmerjenosti indoktriniran, ali pa sem povsem neopredeljen in se sproti preverjam, da ne bi agitiral za eno opcijo; dejstvo je, da je biti neindoktriniran kot posameznik, tudi akademik, skoraj nemogoče, ker je že samo današnje znanje, ki temelji na znanju zadnjih 2000 let “indoktrinirano”, pa naj se posameznik opredeljuje za ali proti, še vedno je znotraj tega diskurza. Kako se izviti iz tega, je vprašanje. “Spoznaj samega sebe” je pisalo že na egipčanskih svetiščih. Ni enostavno, vem. Zavedati se je treba, da je velike zvezde, največje, v vseh obdobjih človekovega prizadevanja v iskanju “znanstvene resnice” ali ta sploh obstaja - Einstein je dejal, da ne - a prav za Einsteina velja, da ga je “povzdignila” na vrh propaganda. Na 1000 straneh ugotavlja avtor knjige “Saint Einstein” kdo je “skoval” Einstena, kako in zakaj. Sicer je pa kar nekaj mož in žena, ki so v preteklosti plačali z življenjem iskanje in razkritje jasnosti in pravšnjosti: Sokrat, Seneka, Giordano Bruno in seveda Erazem Roterdamski, ki so ga tudi zaradi njegovega dela Sancta simplicita preprosto zastrupili. Znanje, pa četudi je portjeno s “plemiškimi listinami” - diploma, doktorat itd. človeku še ne zagotavlja inteligence in modrosti, morda le obrtno spretnost pri prikrivanju nespametnosti. Anika

  63. 63 Antigona

    Anika, avtonomija univerze je odlično izhodišče, brez potrebe pa njen razpon ustavite le pri “zunanjem neprijatelju”. Če avtonomnost jemljemo v njenem absolutu, potem je univerza avtonomna tudi v svoji “eroziji, razlitju, razvodenelosti…”.

    Enako velja tudi za njen profesorski kader. Ne razumem zakaj bi se profesorji morali odpovedovati svoji političnosti (ali politični angažiranosti). Naj torej iz njih naredimo državljane z manj pravicami, kot so nam zagotovoljene z ustavo? Ali gre vaš govor v smer, da naj univerzitetni profesorji postanejo politični dohovniki in se torej zavežejo k političnem celibatu?

    Če vzamem v vpoštev nenavadno dejstvo, da političnega agitiranja nihče ni očital denimo Mrkaiču ali pa razgledovcu Damijanu (ali morda menite, da gre pri njih le za strokovna vprašanja?), pa morda pri tej razpravi ne gre za strah pred politizacijo univerze (ali pa cerkve), temveč prej za strah priznanja, da je politika inherenten del (celotnega) našega so-bivanja in da kot taka ne more biti le kurba.

    Priznanje slednjega nam odreka pozicijo moralne superiornosti. In v tem kontekstu Anika vidim tudi tvoj strah.

  64. 64 nadja

    Cerkev - katerakoli in seveda ne zgolj rimskokatoliška, ki je v naših krajih, odkar so Staroslovence ali Karantance v 11. stol. pokristjanjevali, najbolj razširjena - ima kot del civilne družbe oz. kot civilna družba pravico(kakor katerikoli del civilne družbe, npr. ribiško društvo, društvo prijateljev pingvinov ali delfinov oz. česarkoli že) pravico razpravljati tudi o političnih zadevah, saj smo menda svobodna, demokratična dežela, mar ne?! Ne bi se pa smela nikakor vtikati v državne zadeve, ne bi smela o njih nikakor (ne posredno in še manj neposredno)odločati oz. vplivati, ne bi se smela opredeliti za nobeno politično opcijo. Njen svetovni nazor oz nauk naj bo pač ena od opcij, za katero se lahko državljani svobodno odločajo ali jo zavnejo.
    Lukšič pa kratko malo nima verodostojnosti, da bi lahko izvedel znansveno analizo, ki bi dokazala ali ovrgla politično angažiranje RKC oz. njeno agitiranje ali opredelitev za eno od pol. sil. Lukšič je s svojo jasno pol. opredeljenostjo in aktivizmom tako rekoč samo druga stran RKC opredeljenosti (za katero vsi vemo - ali vsaj slutimo, če jo njeni veljaki javno zanikajo - kakšna je).
    Če velja, da bi morala biti cerkev politično neopredeljena (lahko pa zavzame javno stališče do posameznih političnih ali etičnih vprašanj), potem bi moralo enako veljati za Univerzo (nstrinjam se z Matejo, vendar bi rajši kot “apolitična” uporabila izraz “nevtralna” ali “neoredeljena” univerza!). Zato bi za Lukšiča, če bi hotel imeti znanstveno kredibilnost, moralo veljati enako načelo! Če bi hotel ohraniti znanstvei nivo svojega dela, če bi se želel približati resnici, objektivnosti, se pač ne bi smel nedvoumno postaviti na točno določeno pol. opcijo. tako se že apriori poslavja od ideje objektivnosti oz. resnici. S postavitvijo na neko gledišče, s katerega opazuje, se hočeš-nočeš oddaljuje od znanstvene objektivnosti, ki je seveda v družboslovju drugačna kot pri naravoslovju, kjer se da vse izmeriti, stehtati, poskus v (skoraj) enakih okoliščinah ponoviti. Torej si Lukšič, če da kaj na znanost, ne bi smel privoščiti takšnih apriorističnih opredelitev, ki vsako njegovo raziskavo postavijo pod vprašaj.
    In s tovrstnimi političnimi “znanstveniki” se pač zares postavi vprašanje avtonomnosti Univerze. In še posebej FDV-ja, ki vzgaja svoje gojence podobno, kot je nekoč (in še) RKC svoje! Lukšič bi pač moral izbrati: ali znanost ali politika. Sedenje na dveh stolih, se ve, je še zmeraj bilo negotovo…

  65. 65 Drugi dom

    ” Lukšič bi pač moral izbrati: ali znanost ali politika. Sedenje na dveh stolih, se ve, je še zmeraj bilo negotovo…”
    ;) če bi bilo strokovnost družboslovcev mogoče degradirati na tak nizkoten način (opa, gre se politiko, adijo strokovnost), se bojim, da bi tako v Sloveniji kot po svetu hitro ostali brez njih.

    bom kar po domače: ne ga srat! politična angažiranost družboslovcev, zlasti politologov, je NAJBOLJ NORMALNA stvar na svetu, prehajanje med univerzo - političnimi funkcijami pa konstantno.

    stvar lahko še obrnemo: če se strokovnjakom ne spodobi, da se ukvarjajo s politiko, ker se očitno pri tem… umažejo? al kaj … pol lahko v politiki delujejo samo ne-strokovnjaki. super, ampak, ne hvala…

  66. 66 Drugi dom

    mimogrede še:

    “. S postavitvijo na neko gledišče, s katerega opazuje, se hočeš-nočeš oddaljuje od znanstvene objektivnosti,”

    ne. postavitev na “gledišče” je lastna vsakemu družboslovnemu opazovanju. opazuješ družbo, kar pomeni, da si tako subjekt kot objekt opazovanja… iz tega ne more nihče skočit. ne lukšič ne “politični menih”, če lahko uporabim termin komentatorke zgoraj.

  67. 67 Antigona

    @Nadja
    Ali je social-demokratski fizik slabši od liberalnega ali konzervativnega?

  68. 68 nadja

    Antigona, mislim, da sem poskušala pojasniti razliko med družboslovnim in naravoslovnim raziskovanjem: Zato bi se družboslovec moral pri nastavitvi svojih razskav morda še bolj oz. drugače zaščititi oz. bolje zelo dobro utemeljiti svoje konkretno delo (z argumenti, s čim več objektivnimi pojasnili, podatki itd.), da bi takolahko preprečil katerekoli kasnejše sence dvoma v znanstveno nepristranost raziskave. če tega ne naredi, se pač lahko izcimi Lukšičeva raziskava, uporabna lahko ali predvsem za politično strategijo matične Lukšičeve stranke. Ne vem, kdo drug bi ji lahko še verjel ali za koga bi bila lahko še pratično uporabna, vsaj glede na reakcije ki jih je povzročila v javnosti. Očitno je ni bil sposoben dovolj znanstveno utemeljiti, da bi razpršil kakršnekoli dvome v njeno verodostojnost!
    Drgi dom - ne mreš biti - če hočeš ohraniti univerzalno znanstveno držo (se pravi za vse, ne glede na njihov pol. kredo, svetovni nazor itd.), hkrati, ponavljam, hkrati, v dveh vlogah, v dveh funkcijah, sedeti na dveh stolih! Bodi eno ali drugo, znanstvenik ali politik, lahko tudi izmenoma, a ne hkrati!
    Ko želiš biti oboje, nisi nobeno oz. si slab v enem in drugem. kar se Lukšiču zmeraj znova dogaja… Naj seveda - kot znanstvei družboslovec - kritizira vlado (to in naslednje, če ga bodo lomile), ampak če hoče to delati hkrati s funkcije znanstvenika in politika, pač tvega neverodostojnost, ker je kot politik konkretno opredeljen. In to je to On pa bi rad bil aktiven, militanten politik z visoko strankarsko funkcijo in hkrati univerzalen znanstvenik, čigar teorije bi vsi (ali vsaj večina) spremljala z respektom kot poskuse približevanja objektivni resnici. Žal je nemogoče, kot je nemogoče verjeti v npr. Štuhecevo ali Stresovo objektivnost…
    Sicer pa, upam, da so minili Kardeljevi časi, ko je bilo treba njegovo družbeno teorijo in utopizem aplicirati v prakso.

  69. 69 Anika

    Zahvaljujem se za vse izražene/napisane pomisleke ob mojem razmišljanju o avtonomnosti univerze - ti pomisleki so tudi moji. Naj pojasnim, da sem postavila v premislek avtonomnost univerze prav ob primeru, ki ga pač obravnavamo in se je dogodil v naši sredini. Kajti, ko je politika in tudi javnost postavila pod vprašaj obnašanje in delovanje predavatelja dotične fakultete, se je univerza sklicevala na avtonomnost/avtonomijo univerze. Menim in ponavljam, da je avtonomnost univerze dvosmerna: tako od zunaj navznoter kakor od znotraj navzven. Ne moremo/jo se neprestano sklicevati na “quod licet jovi, non licet bovi”, ali pač? S strani univerze je pač prišlo do sprenevedanja, in to me je zmotilo in me moti, zato to razmišljanje. Če je univerza/vseučilišče hram učenosti, potem bi pač naj imela hramska ali če hočete, ker na to napeljujete v smislu “celibatnosti” - - pravila svetišča, sicer nastane iz hrama “štala”. Nikjer ne trdim, da se predavatelji ne bi smeli politično opredeljevati ali delovati politično. Politično deluje vsak državljan že kot “zoon politikon” - družbena žival - že s svojo vsakodnevno izbiro bodisi artikla v trgovini bodisi medija, ki ga bere ali posluša, gleda, bodisi ko izraža svoja stališča privatno ali javno, pri izbiri članstva v civilnih društvih itd., in ne nazadnje na volišču - dejansko je državljan vsak hip v referendumu. Drugo vprašanje pa je, ali se “univerzitetnik” more politično udejstvovati do te mere, da deluje v vodstvu politične stranke … in more kot tak še imeti “univerzitetno imuniteto” - nedotakljivost?!
    A ta zadeva je stara in sega zelo daleč nazaj … Vprašati se moramo, kdo je ustanavljal prve univerze v Evropi in po svetu, kdo in kdaj si je “izmislil” ločenost države in cerkve ali bolje ločenost cerkve od države, in zakaj, in ali je to dejansko uresničljivo in uresničeno? Ko si bomo odgovorili na ta vprašanja, bomo ugotovili, da je to že v osnovi in v izhodišču potegavščina. Sprejeti moramo dejstvo in ga javno povedati, da cerkev in cerkve in univerze so ideološke in politične entitete, kako pa to udejanjajo pa je stvar dogovora in njihove “spretnosti”?! Ne misliti, da je to v Evropi ali v ZDA dokončno rešeno. Ni in ne bo nikoli, dokler smo in bomo “ujetniki” religij in ideologij. Sicer pa je meni osebno vseeno in mi je zadeva povsem jasna; motita me sprenevedanje in LAŽ. Anika

  70. 70 Drugi dom

    “Bodi eno ali drugo, znanstvenik ali politik, lahko tudi izmenoma, a ne hkrati!”

    zakaj že? recimo, če bi pa lukšič pred mesecem rekel adijo, stranka…potem bi bil zate pa že bolj verodostojen? izmenično pač… eno leto tam, drugo leto tam..

    to je neumost. v stranki ali ne v stranki, vsak raziskovalec ima svoj sklop prepričanj, mnenj etc, pa če te kaže javno ali ne, njegovo strokovno delo pa se ne presoja s tem, na kakšen stolčku sedi, ampak koliko zapisano (povedano) drži.

    lahko je nek raziskovalec kilometre daleč od strankarskih funkcij, pa je največji ideološki blebetač, in seveda obratno v vse možne kombinacije.

    glej argumente, ne titule in položaje, za božjo voljo!

    ali smo že tako daleč, da se nam s strokovnim delom nekoga sploh ni potrebno ukvarjati, dovolj je že, da pogledamo, če sedi v kakšni stranki, in če reveža tam najdemo, ga lahko mirne duše črtamo po defaultu?

  71. 71 Drugi dom

    P.S. Strašno zanimivo je tudi, da se ta vprašanja o primernosti političnega udejstvovanja profesorjev odpirajo ravno pri Lukšiču in FDV-ja, noben pa ni nikoli pisnil pri profesorjih s pravne, ekonomske, upravne in še kake fakultete…

  72. 72 nadja

    Če se pri Lukšičevih “raziskavah”, Lukšiču samem in FDV-ju poraja toliko dvomov, se ti - Drugi dom - ne pričenja dozdevati, da je bodisi z Lukšičevo bodisi s FDV-jevsko kredibilnosti nekaj narobe. Če bi znali ohraniti znanstveno držo, potem bi ne bilo toliko dilem, ki so - roko na srce - prepogosto upravičene. Lukšičeva “znanost” je očitno za preveč ljudi neprepričljiva…

  73. 73 Drugi dom

    “Če se pri Lukšičevih “raziskavah”, Lukšiču samem in FDV-ju poraja toliko dvomov”

    dvomi, ki jih razširjajo Lukšičevi neposredni politični konkurenti in s povsem jasno politično računico? hvala za take “dvome”.

    potem lahko začnemo tudi čarovnice sežigat - te so nekoč tudi sprožale “dvome”.

    kaj pa si mislijo ljudje, ki prepogosto FDV-ja niti od zunaj niso videli, kaj šele, da bi se ukvarjali z Lukšičevim delom (torej - brali), pa je povsem irelevantno.

  74. 74 ervinator

    K zadnjemu pripomnim samo to, da očitki ne prihajajo samo od tistih, ki FDV-ja niti od zunaj niso videli, kaj šele, da bi se ukvarjali z Lukšičevim delom (torej - brali). Moji očitki so utemeljeni.

  75. 75 Drugi dom

    seveda ;) le kako sem lahko pozabil nate.

  76. 76 nadja

    Najbrž se nick name Drugi dom nanaša na to, da mu je drugi dom - FDV…
    No, moram pritegniti ervinatorju, da se ne porajajo pomisleki samo tistim, ki so ta ugleden znanstveni hram videli kvečjemu od zunaj… Pa saj je vseeno. Kdor je slep in noče videti, temu še Mali princ ne more pomagati. Nikoli ne bo pogledal vase, se zamislil, izprašal svojo vest, zmeraj bo iskal zunanje razloge - in jih seveda našel,magari v sovražnikih, ti so zmeraj pripraven izgovor. Če pa jih ni, si jih bo izmislil.

  77. 77 Drugi dom

    V izjavi je Lukšič napisal, da mu je poslanska skupina SDS 21. novembra pisala pismo z naslednjo vsebino: “V poslansko skupino SDS smo dobili več vprašanj na temo rezultatov vaše raziskave, oziroma raziskave, ki ste jo določili vašim študentom. Glede na to, da novinarji želijo naše mnenje o rezultatih analize, katero naj bi vaši študentje opravljali na dan volitev, vas vljudno prosimo, da nam te rezultate posredujete.”

    Podpredsednik SD naj bi poslanski skupini SDS odgovoril: “Spoštovani, to ni bila raziskava. Podatki, ki so jih študentje zbrali, nimajo nobene raziskovalne vrednosti, niso reprezentativni in so lahko samo novinarsko zanimivi kot iztočnica za kak komentar ali razmislek. Iz njih se ne da sklepati na nič, ker so študentje lahko šli v katerokoli versko skupnost, kar pomeni, da so hipotetično lahko šli vsi ob isti uri v isto zgradbo na isti obred. Ker to ni bila raziskava, tudi ni notranje ocene veljavnosti rezultatov itd. Če koga od novinarjev zanima, ga prosim napotite name, da mu razložim ves kontekst.”

    Lukšič je še pojasnil, da je bil kot podpredsednik SD izvoljen leta 2005, takšne šolske naloge pa je pri študentih naročil že leta 1998. “Če bi poslanska skupina za sebe želela kaka pojasnila, se z veseljem zglasim pri njih in jim vse razložim,” je še dodal Lukšič.

    Delo.si

  78. 78 ervinator

    Lukšič se spreneveda. Ni res, da se iz teh podatkov na nič ne da sklepati. To, da niso reprezentativni, je pri tem še najmanjša ovira. Pomeni samo to, da sklepov o predmetu raziskave ne projiciramo na celotno Slovenijo. Lukšičeva naloga morda ni bila zamišljena kot raziskava, vendar je zbrane podatke mogoče kdaj kasneje uporabiti, in takrat to postane raziskava. Metodologija je šibka, a spretnemu raziskovalcu manipulatorju (kakršnih FDV premore kar nekaj) ne bo težko preseči pomanjkljivosti. Naloga je lahko imela, poleg pedagoškega in raziskovalnega, tudi nek tretji namen. Glede na do sedaj videno v Lukšičeve dobre namene ne verjamem.

  79. 79 tank

    @ervinator
    ‘Pa saj je vseeno. Kdor je slep in noče videti, temu še Mali princ ne more pomagati.’ (by nadja)

  80. 80 igorm

    Koliko besed smo pripravljeni uporabit, da bi izpovedali svoje lastno prepričanje. Žalostno pa je, kadar se v ta namen preoblikuje stvarnost na način, da se neresnica ponavlja tako dolgo, dokler ne postane samoumevna in se lahko uporabi za osnovni podstat lastne zgodbe. Tisti, ki vztrajno želijo pokazati, da je šlo pri učnih metodah prof. Lukšiča za napad na cerkev in za najbolj zavržno dejanje, ki si ga lahko omislimo, znova in znova uporabljajo večkrat demantirane izjave.
    Prav je, da pogledamo nekaj osnovnih zablod ali bolje rečeno namerno privzetih napačnih predpostavk.
    1. Raziskava vs. naloga. Kritiki vztrajno govorijo o raziskavi. Tudi naključnemu bralcu, ki ne bi imel nikakršnega predznanja o tem, kaj pojem raziskava pomeni, bi bilo doslej že jasno, da se v konkretnem primeru ne da govoriti o raziskavi. V zapisih se ta beseda uporablja in zlorablja z namenom gradnje zgodbe. Večina zapisanega bi v celoti izgubila svojo ost, če bi avtorji govorili o nalogi namesto o raziskavi.
    2. Poseg v zasebnost. Iz dokumentov, ki so del naloge oziroma pedagoškega procesa, iz izjav pripravljalcev in izvajalcev naloge in ne nazadnje tudi na osnovi sklepa informacijske pooblaščenke ni možno sklepati, da je bila kakorkoli kršena pravica do zasebnosti ali da bi se dalo na osnovi zbranih podatkov razbrati kdo kot oseba z imenom in priimkom ali celo skupnost s svojim nazivom je bil predmet opazovanja. Najbolj očitno je bilo na soočenju med prof. Štuhecem in prof. Lukšičem, kjer si prof. Štuhec, ki je vehamentno govoril o raziskavi in posegu v zasebnost, ni premogel toliko poguma, da bi pogledal list, ki so ga izpolnjevali študentje in mu ga je, tako kot kamere nam gledalcem, prof. Lukšič pomolil pod nos. Pogled prof. Štuheca se je umikal, glas se je tresel, ni pa priznal, da je v svojih ocenah zagrešil napako (če bi si obrazec pogledal, mu drugega ne bi preostalo). Naj si ob njegovem obnašanju vsakdo misli kar si hoče. Mene je reakcija spominjala na odziv lažnivca in hinavca, ki ga zalotiš in vpričo njega razkriješ njegovo dejanje.
    3. Napad na RKC. Gre za popoln konstrukt. Med podatki, ki so jih zbirali študentje ni podatka kje, kdaj in kateri obred je bil opazovan. Še več, ni bilo niti namena niti dejanja, ki bi se ga dalo razložiti kot napad.
    4. Namen. Izkušnje enakovrstne naloge so za analitično razmišljajočega človeka zadostno jamstvo, da je bil namen dovolj dober približek tistega, kar opisuje prof. Lukšič, oziroma, da je dvom v izpričan namen glede na izkazan namen že v osnovi neproduktiven. Če bi uspel kdorkoli od kritikov najti katerokoli navedbo ali sklep, ki bi temeljil na izvedenih nalogah v preteklih letih in bi na ta način zgolj približno lahko pokazal drugačen namen, bi ta argument zagotovo uporabil. Sklepam na osnovi zelo obsežnega navajanja izpeljav, ki ne temeljijo na stvarnih argumentih, pač pa zgolj na napačnih in (namerno ali nenamerno) popačenih predpostavkah.

    Našlo bi se še kaj, a je po mojem mnenju bolj pomembno osvetliti ozadje in orodja kritike.
    1. Čas, kraj in način uporabe. Očitno je šlo za poizkus preusmeritve ali preobrnitve javnega mnenja pred volitvami in referendumom. Poizkus je žalostno propadel, zato je bilo potrebno poseči po še močnejših orožjih; t.j. kriza v državi, napad na medije, interpelacija z vnaprej znanim izidom, zasuk za 180 stopinj od centrov gospodarske moči, ki so bili še do pred nekaj meseci orodje in zavezniki v političnem in kulturnem boju sedanje oblasti.
    2. Apolitičnost (družboslovnih) univerz, (družboslovnih) profesorjev, (družboslovne) znanosti v primerjavi z ločitvijo cerkve od države.
    Nihče ne more upravičeno zahtevati apolitičnost ne od duhovnikov in ne od pedagoških delavcev ali znanstvenikov. Kot lepo pove Drugi Dom: njih delo naj se ocenjuje glede na dosežene rezultate, ne glede na njihovo politično usmeritev.
    Ločenost cerkve od države v osnovi ne pomeni apolitičnost cerkve (katerekoli ne le RKC, da ne bo nesporazuma), pač pa, da cerkev kot ustanova ne posega v pristojnosti države in seveda obratno, seveda ob upoštevanju, da so si pristojnosti v osnovi različne.
    Da pa cerkev ima pravico povedati svoje mnenje in da se lahko z zakonitimi sredstvi postavi v bran neki ideji, te pravice ji nihče ne oporeka. Seveda pa prav tako nihče nima pravice oporekati, da je cerkev (katerakoli), lahko predmet opazovanja, učnega procesa bodočih politologov, sociologov in ostalih *logov ter celo (bog ne daj heretične misli) predmet družboslovnega raziskovanja.

  81. 81 ervinator

    Največ se vidi iz nekonsistentnosti izjav in početja.

  82. 82 Anika

    @Igorm
    Nekoga so pač dobili s “spuščenimi hlačami” ali pa z “roko v tujem žepu” … No, pa obrnimo zadevo: “Quod licet bovi non licet jovi.” A sve skupaj je že zelo zelo smešno. Morda bi bilo najbolje, da začnejo duhovniki (z ovratniki) obiskovati predavanja na FDV, ki so, predvidevam, odprta za javnost … Pa bo morda mir v hiši, ali pa ne … Anika - Ana M.Mayerhold

  83. 83 ervinator

    Pojasnilo glede 1. in 4. točke Igorjeve slike zablod.
    Ad 1. Naključni bralec bo z lahkoto verjel Lukšičevim pojasnilom in sledečemu ponavljanju v medijih, na spletu tudi na Drugem domu. Kdor pa ima ustrezno vedenje, in ne samo predznanje, lahko v nalogi prepozna osnovo za raziskavo. Raziskava lahko sledi tudi kdaj kasneje.
    Ad 4. O uporabi podatkov iz preteklih nalog pravzaprav ne vemo drugega kot to, da niso bili javno prdstavljeni, in to, kar je v zagovor povedal Lukšič. Glede na način, kako ta profesor študentom podaja snov (in kaj še poleg snovi), in glede na strukturo navodil v nalogi, pa lahko sumimo tudi o drugih, neetičnih namenih.

  84. 84 dani

    @Ervinator:
    Človek, pojdi h kakšnemu psihiatru, sem zelo v skrbeh za tvoje mentalno zdravje.

  85. 85 igorm

    @Anika
    Ni mi povsem jasno na koga misliš. Če si se sklicevala na moj zapis, potem lahko sklepam le, da si mislila na dr. Ivana Štuheca, katerega reakcijo v zapisu omenjam. Tu se v celoti strinjam s teboj. Strinjam se tudi, da lahko duhovniki pridejo na predavanja in to verjetno ne velja le za FDV. Nikjer nisem opazil, da bi viseli napisi, da je vstop za kogarkoli prepovedan. Verjetno kateri tudi pride. Morda celo kateri izmed njih kdaj predava. V tem ne vidim nič spornega. Se zdi morda tebi to sporno?

  86. 86 ervinator

    Dani, tovrstnih nasvetov sem že navajen od zaresovcev. Ko ugotovijo šibkost svojih argumentov ad rem ali ko dobijo okrepitev znotraj horde za čredni ad hominem …

  87. 87 igorm

    @Ervinator
    Ervinator, morda pa imaš prav. Lukšič je deloval po nareku izvenzemeljskih bitij, ki poskušajo postopno prevzeti naša vrla slovenska telesa. Ravno danes zjutraj je prišlo do nenadne ohladitve. Dobro poučenim, med katerimi si zagotovo tudi ti, ni ostalo skrito, da gre za zaroto, ki preizkuša do kje seže trdnost slovenskega delavca, ki mora zjutraj spraskati led z avta. In tudi nepričakovane vremenske razmere niso kar tako. Dobro organizirana tajna združba na ta način spodkopava državne ustanove. Ko bo dokončno spodkopan ugled ARSO in njegovih meteorologov, ki se zaradi aktivnosti sovražnih organizacij, neprestano motijo pri napovedovanju vremena, bo volja ljudi šibkejša in pot do prevzema naših teles lažja.
    Res je. Ne gre le za FDV. Celo Razgledi so del te obsežne zarote. Predlagam, da si narediš bunker in se skriješ za naslednjih 36 let. Ko bo nevarnost mimo, pa le pridi naokrog, da malo pokramljamo.

  88. 88 ervinator

    Igorm, zabava me, kakšno strašilo si moraš zgraditi v