Na področju kulture je v Evropski uniji zaposlenih 4,9 milijona ljudi, kar je 2,4 odstotka vseh zaposlenih, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Objavil je tudi podatke o študentih umetnosti, o založnikih, tiskarjih in časopisnih hišah, vrednosti izvoza in uvoza umetnin, zbirateljskih predmetov in starin, pa tudi o obiskovanju kulturnih prireditev in kina. Tovrstne podatke je Eurostat objavil prvič, analizo o zaposlenih je sicer naredil za leto 2005, a verjetno bistvenih sprememb ne bi bilo, če bi bili novejši.

Culture plays a significant role in the daily life of European citizens. With nearly 300 cultural sites out of almost 700 on the UNESCO list, the 27 Member States of the European Union possess a significant cultural heritage. The importance of culture today is shown by the fact that cultural employment accounted for almost five million people, 2.4% of total employment in the EU27 in 2005.

Z delom na področju kulture si služi kruh 1,1 odstotka zaposlenih v Romuniji, 1,4 odstotka zaposlenih na Portugalskem in 1,9 odstotka zaposlenih na Poljskem. Te tri države so na repu lestvice, je pokazala analiza Eurostata. Na vrhu pa so Nizozemska s 3,8 odstotka, Švedska s 3,5 odstotka in Finska s 3,3 odstotka. V Sloveniji je bilo leta 2005 po Eurostatovih podatkih na področju kulture zaposlenih dobrih 22 tisoč ljudi ali 2,3 odstotka vseh zaposlenih.

Eurostat še ugotavlja, da imajo zaposleni v kulturi na splošno višjo izobrazbo kot zaposleni v državi nasploh. Skoraj polovica (47,7 odstotka) ljudi, ki so leta 2005 bili zaposleni na področju kulture, je imela univerzitetno ali podobno stopnjo izobrazbe. Med vsemi zaposlenimi v EU je bilo s tovrstno izobrazbo le dobra četrtina delavcev (25,9 odstotka). V Sloveniji je imelo pred dvema letoma med zaposlenimi na področju kulture univerzitetno izobrazbo 51 odstotkov zaposlenih, med vsemi zaposlenimi pa jih je bilo s tovrstno izobrazbo 22,5 odstotka.

Nearly half of cultural workers in the EU27 in 2005 had completed the tertiary level of education, i.e. university studies or similar, compared to a quarter of the work force in general. This was true for all the Member States. The highest proportions of cultural workers with tertiary education were found in Estonia (64%) and Belgium (63%), while the lowest were found in Malta (26%) and Portugal (28%).

Analitiki Eurostata še ugotavljajo, da je zaposlitev na področju kulture manj varna kot v drugih sektorjih. Na področju kulture je bilo leta 2005 za določen čas zaposlenih 16 odstotkov delavcev, med vsemi zaposlenimi pa je takšno pogodbo imelo 13 odstotkov ljudi. Slovenija se je s 27 odstotki kulturnih delavcev, ki imajo pogodbo za določen čas, uvrstila takoj pod vrh lestvice držav, kjer je ta delež najvišji. Pred njo je s 30 odstotki le Španija. Najbolj varno zaposlitev imajo kulturni delavci v Bolgariji, Romuniji in na Irskem. V teh državah ima pogodbe za določen čas le 3 odstotke zaposlenih.

Tudi samozaposlenih je po podatkih iz leta 2005 med kulturnimi delavci več kot med vsemi zaposlenimi. Med kulturnimi delavci jih je 29 odstotkov, med vsemi zaposlenimi pa 14 odstotkov. So pa v tem primeru kulturni delavci v Sloveniji na boljšem kot drugih članicah. Le v Sloveniji, Litvi in na Malti so analitiki Eurostata ugotovili, da je delež samozaposlenih v kulturi nižji kot med vsemi zaposlenimi. V Italiji je kar 53 odstotkov kulturnikov samozaposlenih, v Litvi pa le 4 odstotki, v Estoniji in Sloveniji po 7 odstotkov.

In all Member States except Lithuania, Malta and Slovenia the share of non-employees was higher for cultural workers than in the economy as a whole. The highest ratios of non-employees were found in Italy (53%), Greece and the Netherlands (both 35%), while the lowest were found in Lithuania (4%), Estonia and Slovenia (both 7%).

V akademskem letu 2004/2005 je bilo vpisanih na umetniške fakultete 3,9 odstotka vseh študentov v EU. Največ študentov umetnosti so imeli na Malti (10,9 odstotka), na Irskem (10,2 odstotka) in v Veliki Britaniji (6,5 odstotka). Na repu so bile Poljska (1 odstotek), Madžarska (1,3 odstotka) in Romunija (1,4 odstotka). Na umetnostnih fakultetah v Sloveniji so na Eurostatu našteli 1700 študentov, kar je bilo 1,5 odstotka vseh študentov.

S tiskanjem in izdajo knjig, časopisov in drugih publikacij se je leta 2004 v EU ukvarjalo 55 tisoč podjetij, ki so zaposlovala 750 tisoč ljudi in k dodani vrednosti celotne proizvodnje v Uniji prispevala 2,7 odstotka. Največ dodane vrednosti so ustvarili tiskarji, časopisne hiše in založbe v Veliki Britaniji (5,5 odstotka vse dodane vrednosti celotne proizvodnje), najmanj pa v Romuniji (1,1 odstotka). Za Slovenijo niso dobili podatka, kolikšen delež celotne dodane vrednosti proizvodnje je pripevalo 300 založnikov, časopisnih hiš in tiskarjev.

The highest share of value added was recorded in the United Kingdom (5.5% of total manufacturing), followed by the Netherlands (4.5%) and Latvia (4.1%). The lowest shares were registered in Romania (1.1%), the Czech Republic, Ireland and Slovakia (all 1.2%).

Na Eurostatu so zbrali tudi podatke o trgovanju z umetniškimi deli, zbirateljskimi predmeti in starinami. V letu 2006 so jih lastniki izvozili iz EU v vrednosti 4,7 milijarde evrov, uvozili pa za 3 milijarde evrov. Največje izvoznice so bile Velika Britanija (3,2 milijarde evrov), Francija (900 milijonov evrov) in Avstrija (300 milijonov evrov). Med uvoznicami pa so bile na vrhu Velika Britanija (1,9 milijarde evrov), Španija (400 milijonov evrov) in Francija 300 milijonov evrov. Za Slovenijo tovrstnih podatkov ni.

Vstopnic za ogled kino predstav so v letu 2006 v EU prodali 900 milijonov, torej v povprečju 1,9 vstopnice na prebivalca. Največ krat gredo v kino Irci (4,2 vstopnice na prebivalca). V Sloveniji je bilo lani prodanih 2,7 milijona vstopnic za kino, kar je 1,3 vstopnice na prebivalca.

The Irish were the most frequent cinema-goers, with an average of 4.2 admissions per person, compared to the EU27 average of 1.9. Other frequent cinema-goers were the French (3.0), the Spanish (2.8) and the Luxembourgish (2.7). The least frequent cinema-goers were the Romanians (0.1), the Bulgarians (0.3) and the Slovakians (0.6).

Anketa Eurobarometra, ki so jo objavili v začetku letošnjega leta, pa je pokazala, da prebivalci EU kulturne dogodke večinoma spremljajo prek televizije in radia. Tako je v zadnjih 12 mesecih spremljalo vsaj en kulturni dogodek 78 odstotkov prebivalcev EU. Vsaj eno knjigo je v istem času prebralo 71 odstotkov vprašanih.

The use of most other cultural facilities was limited to a minority of EU27 citizens, except for visiting historical monuments and going to the cinema which attracted 54% and 51% of the population respectively. Museums and galleries (41%), concerts (37%), public libraries (35%) and the theatre (32%) attracted between 30% and 40% of the population, while just under 20% of EU27 citizens went to ballet and opera (18%).

Za Slovenijo je anketa Eurobarometra pokazala, da je v letu dni 86 odstotkov vprašanih spremljalo vsaj en kulturni dogodek prek radia ali televizije in 72 odstotkov prebralo vsaj eno knjigo.

Objavljeno pod kultura in šolstvo | | |