Predsedniške volitve pred petimi leti je dobil suvereno, čeprav so bili volivci njegovih liberalnih demokratov že dodobra siti. Prej je deset let vodil koalicijske vlade, ki jim je - in njemu kot premieru osebno - mogoče očitati marsikaj, ni pa izgubil nobenih državnozborskih volitev. Kakor je kot anonimnež dobil, osupljivo, že prve, po katerih je postal član predsedstva nekdanje SFRJ. Janez Drnovšek (57) bo politiko zapustil ‘neporažen’, pa vendarle ni gotovo, ali ga ni porazila politika ‘kot takšna’.

O njem je, zdi se, po skoraj dveh desetletjih, ki jih je preživel v luči političnih žarometov, znano malodane vse, pa vendar ostaja in odhaja skrivnosten, nerazumljiv, protisloven … Ko je deloval najbolj pragmatično, je znal biti dosledno nepopustljiv, lahko je bil asket, a si je privoščil tudi mimo protokola, bral je časopise v vseh mogočih jezikih, novinarje pa zmerjal z mrhovinarji, dal se je pregovoriti za vsako kandidaturo posebej, hkrati pa govoril, da ne more odstopiti, ker se bodo potem poslanci pobili med seboj, do sodelavcev je bil lojalen, a jih je znal odsloviti tudi z emailom, bil je neskončno kompromisarski, a se z določenimi ljudmi sploh ni hotel pogovarjati, državo je odprl Evropi, gospodarstvo pa varoval pred tujim kapitalom …

Kot predsednik vlade je bil razmeroma nedostopen, le redko se je spozabil s kakšno ’sočno’ izjavo, z večno resnim obrazom, zadržanim nastopom, skrivnostnim nasmehom in delegiranjem najbolj ‘neprijetnih’ političnih opravil pa je okrog sebe ustvaril nevidno ‘teflonsko’ prevleko. Ta ni varovala le njega, ampak dolgo časa tudi LDS, stranko, ki ji je formalno predsedoval, v bistvu pa živel ‘ob njej’ - in ona ob njem - v svojevrstni simbiozi. Leta 2000, malo preden je Drnovšek izgubil glasovanje o zaupnici v državnem zboru in si privoščil ‘regeneracijo’, je Economist o njem med drugim zapisal:

A thin, monkish, balding divorcé, whose wildest hobby is jogging, Mr Drnovsek is an unlikely sort of hero. He is singularly uncharismatic. Indeed, that is one of his strengths. He got into politics, he says, “by accident”. He is “not very ideological”. Yet he has quietly dominated the place through traumatic times that might, in clumsier hands, have turned turbulent. “People demanded vision,” he says glumly. “I hate vision. The cemetery of history is full of visionaries.” Slovenia, and Mr Drnovsek, jog on.

V začetku predsedniškega mandata je kljub temu nekaj časa kazalo, da bi Drnovšek rad nekaj takšnega kot vizijo. Pogovori o prihodnosti države, ki jih je organiziral, pa so hkrati tudi dajali slutiti, da se politike vendarle še ni naveličal, čeprav se je oglašal in na ceremonijah sodeloval le, ko je bilo res neizogibno. Od stranke se je povsem odtujil in ta mu je vrnila s tem, da je po vrsti rušila njegove kandidate za računsko sodišče, vrhovno tožilstvo in druge funkcije. Pravzaprav je ‘po predpisih’ izpeljal le še postopek predlaganja mandatarja leta 2004, potem pa se je iz predsednika države začel spreminjati v političnega aktivista ‘višje stopnje zavedanja’. To mu je sprva prineslo veliko priljubljenosti doma in tudi svetovni tisk se je o njem razpisal bolj kot kdajkoli prej. New York Times

MR. DRNOVSEK’S frankness has made him one of the most popular figures in the country. Last Christmas, his popularity surged when a woman surprised him with the revelation that he had a 19-year-old daughter, from a relationship they had in the 1980’s. The disclosure only added to his popularity, as father and daughter were publicly united for the first time.

in londonski Times,

His criticism of the EU, the United Nations and politicians in general is harsh. “Politicians say what they think people want to hear. They don’t speak the language of a higher consciousness. They don’t really know what they’re saying,” he said. To critics, he retorted: “I have reached my inner peace and I am not afraid any more.”

denimo, nista bila edina. Kajpak, zaslužil si je tudi veliko posmeha in kritik, a ni pokazal, da se zaradi dvomljivega slovesa kaj vznemirja.

V vsem tem aktivizmu, domačem in zunanjepolitičnem, je bilo bolj malo ‘konkretne’ kritike, a je očitno izzval vladajočo koalicijo in po nekako poldrugem letu razmeroma znosne kohabitacije (v ozadju katere so nekateri analitiki spočetka videli celo dogovor o razdelitvi ‘interesnih sfer’ med Drnovškom in Janezom Janšo) je predsednik države postal za vlado moteč (tudi zaradi zunanjepolitičnega soliranja) ali pa se ga je nemara celo ustrašila. Čeprav se je vodenju nenavadnega gibanja, ki ga je ustanovil, odrekel in hkrati zgodaj zagotovil, da ne bo več kandidiral za predsednika države, mu koalicija ni verjela.

Z zavrnitvijo kandidata za guvernerja Banke Slovenije se je začel nedostojni konflikt, ki je vrhunec je doživel z ‘negativci, ki bruhajo blato’ in ‘gorečimi rokami‘. Vladi pritlehna kampanja (med njo je bilo govora celo o ustavni obtožbi predsednika) ni koristila, Drnovšek pa s tem, da je sprejel vsiljeno raven, ni škodoval le sebi, ampak predvsem funkciji predsednika države. Po septembrskem Politbarometru Centra za raziskovanje javnega mnenja je ugled (funkcije) predsednika republike v minulih petih letih spravil s prvega mesta na raven ugleda policije, v sredino lestvice.

Ali je to spoznal in zato zdaj že nekaj mesecev molči ali pa ga je morda k temu prisilil nov izbruh bolezni, s katero se spopada od leta 1999, ni jasno. Vladajoča koalicija se vsekakor ni pustila motiti in je - razen enega - zavrnila vse predlagane kandidate za ustavne sodnike, čeprav je Drnovšek tokrat pokazal voljo po sodelovanju s parlamentom.

Čeprav noče in ne more biti nikomur več ‘nevaren’, saj je očitno, da komaj čaka na ‘primopredajo’ in popolno slovo od politike in javnosti, Drnovšek, ‘naključni’ politik brez zaledja, vplivnih mrež in lobijev, še nikoli ni bil tako osamljen kot zdaj. Ko je pred dnevi posvaril pred zdravilskimi šarlatani, je celo zvenelo, kot da se je sprl še s samim seboj.

Hvaležnost ni politična kategorija, a kar zadeva mene, bom naslednika, ki ga bo na predsedniškem položaju dobil prihodnjo nedeljo, najprej ocenil po tem, ali in kako se bo zahvalil Janezu Drnovšku.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |