Naj vam torej danes voščim novih Trubarjev. Z njegovo ljubeznijo do slovenskega jezika, z njegovim nespodmakljivim domoljubjem in evropskostjo, z njegovo predanostjo poklicu, z njegovo zavzetostjo in delavnostjo, z njegovo trdno duhovno usidranostjo, z njegovo samoniklostjo, karizmo in pogumom.
Mojca Kucler Dolinar, ministrica za visoko šolstvo in znanost, na državni proslavi ob dnevu reformacije

Bili smo prisotni pri rehabilitaciji škofa Hrena, ki je množično zažigal Trubarjeve knjige.
Janez Kodila, inšpektor evangeličanske cerkve v Puconcih, na rtvslo.si

Pričakoval bi, da bodo bolj upodobljeni tisti liki, ki so bili zaslužni za reformacijo.
Geza Erniša, evangeličanski škof, na 24ur.com

In zato, da ponazorimo delo škofa Tomaža Hrena, ne rabimo pred kulturo 21. stoletja nobenega opravičila. Razen, če se vam zdi potrebno, da na indeks prepovedanih knjig uvrstimo tudi prvi katoliški prevod evangelijev in pisem iz 1612. leta, za katere je zaslužen škof Tomaž Hren in pri prevajanju katerih si je izdatno pomagal s prevodom protestantskega prevoda Biblije Jurija Dalmatina.
Aleksander Zorn, predsednik odbora za državne proslave, na rtvslo.si

Veličina Tomaža Hrena je, da je uspel v času najhujše politične rekatolizacije in protirerfomacije izposlovati tako na Dunaju kot v Rimu, da so smeli katoliški duhovniki uporabljati Biblijo, ki je bila prevod protestantskega avtorja.
France M. Dolinar, zgodovinar v nadškofijskem arhivu, na rtvslo.si

***

S predlaganim zakonom se dopolnjuje 13. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki določa, da so državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in so tukaj tudi dejansko živeli, izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije, razen nakupa nepremičnin, do tedaj, ko so zanje začele veljati določbe zakona o tujcih. To je najprimernejši način za dokončno ureditev položaja državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ.
Dragutin Mate, notranji minister, na tiskovni konferenci

Vladni predlog ustavnega zakona že v izhodišču ne sledi odločbi ustavnega sodišča, saj položaja izbrisanih ne ureja v skladu z obema odločbama, ampak poskuša za nazaj ‘pokriti’ ugotovljeno neustavnost. Temelji namreč na stališču, da bi si morali državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki niso pridobili slovenskega državljanstva, na novo urediti pravico do stalnega prebivališča. Ustavno sodišče je že s prvo odločbo o izbrisanih leta 1999 ugotovilo, da za to ni bilo pravne podlage in da je bil zato izbris, ki je pomenil odvzem pravice do stalnega prebivanja, v neskladju z ustavo.
dr. Dragica Wedam Lukić, nekdanja ustavna sodnica, v Delu

V sedanji obliki predstavlja osnutek zakona nadaljevanje kršitev človekovih pravic izbrisanih in še naprej slabša njihov neugoden položaj. Ohranja diskriminatorno ravnanje z izbrisanimi, predvideva novo pravno podlago za še več diskiminatornih dejanj oblasti, vključno z možnostjo, da se spremeni odločitev v posameznih primerih, ko so posamezniki že ponovno pridobili dovoljenje za stalno prebivanje. Prav tako osnutek zakona ne zagotavlja retroaktivne povrnitve dovoljenja za stalno prebivanje vsem izbrisanim prebivalcem.
iz sporočila za javnost Amnesty International Slovenije

Ta zakon z nami ni bil usklajevan in ni usklajen. Ne bomo ga mogli podpreti.
Pavel Gantar, poslanec Zaresa, na tiskovni konferenci

Vlada je, iz ihte ali z obupa, vrgla slovenski javnosti novo kost, ki bo razdvajala in delila in ne bo pomagala k reševanju problemov, ki jih na tej točki imamo.
Miran Potrč, vodja poslanske skupine SD, na tiskovni konferenci

Ne delamo pa si utvar, da bodo pogajanja dolgotrajna in težavna, saj bo potrebno soočiti veliko argumentov, vendar SDS od teh temeljnih načel zanesljivo ne bo odstopila niti za en korak.
Branko Grims, poslanec SDS, v sporočilu za javnost

Objavljeno pod slovenija | | |