Ameriški znanstveniki so z genskim inženiringom razvili super miš, ki ima izredne fizične zmogljivosti. Pravijo, da lahko več ur brez prestanka teče 6 kilometrov s hitrostjo 20 metrov na minuto. To je enako, pojasnjujejo, kot če bi se človek brez počitka s pospešenim tempom s kolesom pripeljal na vrh gore v Alpah. Vodja projekta Richard Hanson, profesor biokemije na univerzi Case Western Reserve v Clevelandu, je pojasnil, da je ta miš glede na kondicijo primerljiva s fizično odlično pripravljenim športnikom, recimo Lancem Armstrongom, ki je od leta 1999 do 2005 sedem krat zaporedoma zmagal na kolesarski dirki po Franciji.

“They are metabolically similar to Lance Armstrong biking up the Pyrenees; they utilise mainly fatty acids for energy and produce very little lactic acid,” said Professor Richard Hanson, the senior author on the journal article.

Super miš menda tudi dalj časa živi kot običajne miši, ima lahko v visoki starosti potomce, se več pari, se ne redi, čeprav poje 60 odstotkov več hrane kot običajna miš. Super miš s pospešenim tempom teče več ur ne da bi vmes morala jesti ali piti.

Čeprav so spremenili edini gen, ki je pri miših enak kot pri človeku, profesor Hanson zagotavlja, da super miš niso razvili zato, da bi kasneje enako naredili pri človeku in ustvarili super športnike. To ne bi bilo etično, trdi. Super miš so razvili z namenom, zagotavlja profesor, da bi ugotovitve uporabili za razvoj zdravil in preparatov za povečanje “naravnih sposobnosti športnikov”.

‘We humans have exactly the same gene, but it’s not something you’d do to a human. We do not think this mouse model is an appropriate one for human gene therapy, it would not be ethical to even try.’

Super miš je menda tudi zelo agresivna, pa 15-članskemu timu znanstvenikov pod Hansonovim vodstvom še ni uspelo odkriti, zakaj. Članek o super miši je Richard Hanson objavil v časniku Journal of Biological Chemistry. Za BBC je dejal, da imajo super miši v mišicah veliko več mitohondrijev, kot običajne miši. Mitohondriji so majhni “stroji” v celicah, ki proizvajajo energijo, razlaga. Mitohondrijev je v njihovih mišicah iz določenih razlogov deset krat več, kot jih imajo v svojih mišicah navadne miši. Čeprav super miši pojedo dva krat več hrane, tehtajo pol manj kot navadne miši. Mladiče lahko imajo še, ko so stare 3 leta, kar pri človeku ustreza 80. letu starosti.

The super mouse was created as a result of a standard genetic modification to a metabolism gene mice share with humans. This gene is involved in glucose metabolism and, when altered, leads to efficient use of body fat for producing more energy. Usually, when this happens, there’s a build-up of lactic acid in the body, leading to muscle cramps which athletes know all about, but the genetically modified mice are immune to this.

Ameriški znanstveniki imajo v gnezdu zdaj 500 takšnih super miši. Podobno super miš, ki so jo poimenovali “maratonska miš“, je z genskim inženiringom leta 2004 razvila ameriško-južnokorejska skupina znanstvenikov.

The genetically engineered animal has been given an enhanced protein that turns it into an “endurance athlete” and makes it resistant to weight gain.

Ta skupina znanstvenikov je zatrjevala, da bi izsledke lahko uporabili za zdravljenje ljudi, ki imajo težave z mišicami in telesno težo. Tudi maratonska miš se namreč ni redila. Je pa profesor Ronald Evans z inštituta Salk v San Diegu v Kaliforniji tudi priznal, da bi njihove raziskave lahko zlorabili za športnike.

“Almost by definition, athletes and elite runners would have an interest in this because it might make their exercise more efficient. So there is a potential that athletes might want to abuse this compound, like other compounds.” Researchers and sports officials are very aware that this sort of knowledge could be abused to create GM athletes.

Zanimivo je, da Richard Hanson super miš, ki so jo ravnokar razvili, primerja s kolesarjem Lancem Armstrongom. Ravno letos je bila dirka po Franciji zaznamovana z dopinškimi škandali. Pred slabim mesecem pa je še več kratna olimpijska zmagovalka Marion Jones priznala, da je jemala nedovoljena sredstva. Med slovenskimi atleti je Jolanda Čeplak osumljena, da je jemala nedovoljena sredstva, kar odločno spodbija.

Objavljeno pod znanost in tehnologija | | |