Slovenci vse več denarja vlagajo v delnice in vzajemne sklade, smo lahko slišali na dan varčevanja. V prvem polletju letos so menda v najbolj tvegane delniške sklade vložili 240 milijonov evrov, v mešane, manj tvegane sklade pa 40 milijonov evrov. Za ljudi, ki se odločijo za tovrstne naložbe, je pomembno, da je prvega novembra začela veljati evropska direktiva o trgu finančnih storitev in finančnih instrumentih (MiFID). Ena od pomembnih določb v tej direktivi, ki jo je Slovenija prenesla v svojo zakonodajo z zakonom o trgu finančnih instrumentov, je, da morajo finančne ustanove stranki preden se odloči za naložbo, dati jasne, pravične in nezavajajoče informacije, pravi David Wright z evropske komisije. Svetovati ji morajo naložbo, ki je primerna zanjo, ne smejo izrabiti njenega neznanja in ji ponuditi produkt, od katerega ima korist le banka, investicijska družba, druga finančna družba - za zavarovalnice MiFID ne velja - ali posrednik.

Zaradi tega morajo svetovalci in posredniki dobro poznati produkte, ki jih prodajajo, pa tudi razmere na trgu. Le tako lahko svetujejo v interesu stranke, poudarja Wright. Finančne družbe direktiva MiFID zavezuje, da morajo za svoje stranke izposlovati najboljše mogoče pogoje, to pa ni samo najugodnješa cena delnic, ampak velja za celotne stroške pri sklenitvi posla.

MiFID odpravlja tudi razliko med trgovanjem prek borze in zunaj borze. Obe vrsti poslov sta dovoljeni, s tem, da za obe veljajo enaka pravila o transparentnosti. Za oboje veljajo enaka pravila za poročanje nadzornim organom, za objavo podatkov o sklenjenih poslih, za objavo podatkov pred in po sklenitvi posla. Kmalu se bo pokazalo, ali bo v Sloveniji zaradi tega kaj manj poslov sklenjenih pod mizo, kaj manj zlorab in prikrivanja informacij. Agencija za trg vrednostnih papirjev je sporočila, da je sprejela vse potrebne izvedbene akte, vendar pa to ne bo dovolj, če bo nadaljevala z dosedanjo prakso in bo pogledala vstran, namesto da bi ukrepala. Slovenija je sicer med članicami, ki po ugotovitvah evropske komisije niso problematične zaradi zamud pri prenosu direktive v svojo zakonodajo.

Karel Lanoo, izvedenec Centra za evropske politične študije v Bruslju (CEPS) pravi, da uveljavitev direktive MiFID prinaša na evropske finančne trge revolucijo. To velja zlasti za odpravo monopola borz pri trgovanju z vrednostnimi papirji in določbo, da morajo izvajalci finančnih storitev posel izvesti na najboljši mogoč način. Sicer pa pri uveljavitvi direktive ne zamujajo le države članice, ampak tudi družbe. Zadnja anketa hiše Sungard je pokazala, da je vse potrebne prilagoditve do aprila letos izvedlo le 40 odstotkov izvajalcev finančnih storitev, do julija pa okrog 55 odstotkov. Lanoo ugotavlja, da razlog za zamude ni obsežnost direktive MiFID, saj je 80 odstotkov članic EU v istem času preneslo v svoj pravni red recimo enako obsežno direktivo o kapitalski usteznosti Basel II, pa tudi družbe so, kot je videti, svoje poslovanje že uskladile z njenimi določbami.

MiFID je po Laoojevih besedah najbrž posebej trd oreh za države članice in za finančne družbe predvsem zaradi velikih sprememb, ki jih do potankosti uvaja v evropsko zakonodajo. To so recimo določbe o razvrščanju strank - glede na to, koliko se spoznajo na trgovanje z vrednostnimi papirji -, poslovanje v interesu strank, iskanje najboljše mogoče pogoje, določbe o preprečevanju konflikta interesov, prodaja produktov, ki ustrezajo posamezni stranki. V lupino tega trdega oreha sodijo tudi določbe o liberalizaciji trga za podatke o finančnih storitvah. Nenazadnje je študija JP Morgan pokazala, da se bo tržna kapitalizacija petih največjih bank na področju prodaje na debelo zmanjšala za 19 milijard evrov, ker bodo zaradi večje konkurence imele manj dobička, pripraviti bodo morale nove pogodbe, zagotoviti večjo transparentnost in iskati najboljše mogoče pogoje, preden bodo sklenile posel. Marže na področju zasebnega bančništva pa bodo predvidoma padle za 20 odstotkov. Določbe o najugodnejši izvedbi posla ne bodo vplivale le na finančne družbe, ampak bodo učinkovale na celotno verigo posredovanja storitev na finančnih trgih, meni izvedenec CEPS.

MiFID je po njegovih besedah priložnost in grožnja hkrati. Je priložnost za razmislek o strukturi trga glede na prihod novih konkurentov, ponuja nove priložnosti za ponudnike, ki iščejo tržne niše, prodajajo specialne produkte večjim integriranim finančnim institucijam. Uporabniki pa lahko pričakujejo boljšo ponudbo, nižje cene in več transparentnosti. Grožnja pa je direktiva MiFID zlasti za države, ki zamujajo pri njeni uveljavitvi.

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija | | |