Privatizacija Deutsche Bahn na stranskem tiru
darja, petek, 2. november 2007Program za delno privatizacijo Nemških železnic (Deutsche Bahn) - družbe, ki jo slovenska vlada vidi kot glavnega kandidata za strateškega partnerja za logističnega trojčka Slovenske železnice, Luko Koper in Intereuropo - je na ledu. Zdaj ga tudi socialdemokrati, stranka prometnega ministra Wolfganga Tiefenseeja, uradno ne podpirajo več. Že marca je njegovo potrditev - država, ki je zdaj 100-odstotna lastnica DB, bi vsaj 25 odstotkov delnic koncerna prodala investitorjem prek borze - na vladi preprečil gospodarski minister Michael Glos (CSU). Tiefenseejevemu progamu privatizacije, ki ga je dejansko pripravil vplivni predsednik uprave DB Hartmut Mehdorn, že vseskozi odločno nasprotujejo sindikati, prav tako nima podpore oblasti v zveznih deželah.
Delegati SPD so na kongresu z večino glasov potrdili predlog za privatizacijo koncerna DB s prednostnimi delnicami, ki prinašajo višjo dividendo, nimajo pa glasovalne pravice. To pomeni, da bi zasebni investitorji, ki bi jih kupili, bili upravičeni do višjih dividend, ne bi pa imeli nobenega vpliva na poslovno politiko koncerna DB. V upravi DB, kjer sicer pravijo, da odločitev političnih strank na njihovih kongresih ne komentirajo, so menda že sprožili vse alarme. Hartmut Mehdorn (65), ki so mu letos mandat podaljšali še za dve leti, opozarja oblast, da koncern DB ne bo imel dovolj denarja, da bi postal največji železniški in logistični koncern v Evropi, če ga bo država privatizirala prek sistema prednostnih delnic.
Predsednik uprave DB se tudi boji, da lastniki ljudskih delnic, kakor imenuje prednostne delnice, zaradi prevelikega tveganja ne bodo podprli širitev DB zunaj Nemčije. Enake pomisleke ima tudi stroka, ki ugotavlja, da bi s privatizacijo po modelu SPD sicer preprečili, da bi v koncern DB vstopili hedge skladi, ki jih zanima samo kratkoročni donos, vendar pa koncern za širitev v tujini potrebuje zasebni kapital, ki sprejema tovrstna tveganja. Tega pa z ljudskimi delnicami ni mogoče zagotoviti.
Privatizacija železniškega koncerna DB povzroča napetosti tudi v vladni koaliciji. SPD in CDU/CSU imajo že vseskozi različne poglede. SPD vzraja pri enotnosti podjetja, CDU/CSU se zavezma za ločitev infrastrukure od storitvenega dela koncerna. Gospodarski minister Glos je marca recimo preprečil uvstitev programa privatizacije DB na dnevni red vladne seje z razlago, da bi bili tekmeci pri dostopu do omrežja v neenakopravnem položaju, če bi ga koncern še naprej obdržal v upravljanju. Čeprav je vladna koalicija podprla predlog, po katerem bi infrastruktura ostala v lasti države, upravljal pa bi ga koncern DB, poznavalci menijo, da bo kanclerka Angela Merkel do konca mandata sedanje vlade privatizacijo železnic po vsej verjetnosti preprosto spravila v predal.
Modelu privatizacije, ki ga predlga SPD s prednostnimi delnicami, nasprotujejo tudi izvedenci. Ta rešitev je slaba, ker v njem ni zavez, da mora uprava DB investirati v omrežje, ga vzdrževati in obnavljati, čeprav prog že zdaj ne vzdržuje in obnavlja, kot bi jih morala, novih investicij v omrežje pa sploh ne načrtuje več. Računsko sodišče je recimo ugotovilo 2300 kritičnih točk, kjer morajo vlaki zaradi pomanjkljivega vzdrževanja voziti z zmanjšano hitrostjo. Strojevodje vedo povedati, da je imela brošura s temi točkami pred nekaj leti le nekaj deset strani, zdaj pa že meri približno centimeter. Dobrih 5000 kilometrov železniških prog so morali zaradi pomanjkljivega vzdrževanja in obnavljanja že zapreti. Od leta 1994 je koncern DB ukinil 400 železniških postaj, kar precej jih je še predvidenih za zaprtje, stavbe pa Mehdorn prodaja in tako izboljšuje bilance, opozarjajo kritiki.
Hartmut Mehdorn pa politike svari, da utegne država zgubiti 4 milijarde evrov, če delnic koncerna DB investitorjem ne bo prodala na borzi. Od tega je vlada nameravala polovico vložiti v železniško infrastrukturo. Predsednik uprave DB namerava svojo polovico denarja od privatizacije porabiti za svoje projekte. Za nakup vlakov, tudi v Franciji, kajti prav franconske železnice SNCF bodo po odprtju trga leta 2010/2011 postale največji tekmec DB, bo potreboval 900 milijonov evrov. Za Slovenijo je zanimiv načrt nakup železniških podjetjij v Vzhodni Evropi, za kar bo koncern DB po oceni predsednika uprave potreboval od 1 do 3 milijarde evrov. Za investicije v lokalne vlake v Pragi, Stockholmu in Lyonu, kjer mestne oblasti napovedujejo javne razpise, bo treba zagotoviti od 1 do 2 milijardi evrov, našteva prvi mož DB.
Na področju logistike, zlasti v kontejnerje in železniške luke, namerava Mehdorn vložiti od 1,5 do 2 milijardi evrov, za nakupe logističnih in špedicijskih podjetij po svetu pa še 2 milijardi evrov. Skupaj z ruskimi železnicami načtuje dograditev transsibirske proge, ki bo povezala Evropo in Rusijo, za katero bo treba zagotoviti 1 do 2 milijardi evrov.
Nemška zvezna vlada bi morala program privatizacije DB po prvotnem načrtu potrditi že leta 2006, naslednji rok je bil marec 2007. Novega poskusa po oceni poznavalcev pred letom 2009 po vsej verjetnosti ni pričakovati.
Objavljeno pod nt, gospodarstvo, svet |
|
|





Ja, tu bo lokalnim navdušencem nad prodajo državnega premoženja tujcem, ki se radi skrivajo za masko nepolitičnih, strokovnih liberalcev, zmanjkalo tal pod nogami. Pa tako so upali, da ne bo nobeden opazil, kako pri prodaji dragulja slovenske logistike njihova neoliberalistična tarnanja o prednostih zasebnega lastništva izpadejo naravnost smešna. Zdaj so karte na mizi: tem “liberalcem” je bilo bolj važno kupiti si politične usluge Nemcev s prodajo nemški državni firmi, kot pa se iti privatizacijo.