Iz centrov vpliva ali iz ozadij je bila včeraj v slovenski politični prostor lansirana še ena tema, ki bo v širšem smislu zagotovo oblikovala ozračje v času kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev in tudi vplivala na rezultat.* Inflacija namreč, ki jo statistični urad po neki nedoumljivi logiki mora objavljati konec vsakega meseca, tudi konec oktobra, pa čeprav podatki niso nič boljši kot septembra in lahko ljudi samo vznemirijo.

Nič nenavadnega, da je kandidata Lojzeta Peterleta nemudoma zaskrbelo, obenem pa je izrazil željo, da predsedniške volitve ne bi postale anketa o odnosu do vlade. Precej pozno je Peterle, kakor je videti, spregledal, da biti nadstrankarski kandidat s podporo treh največjih vladnih strank ni nujno udobno, ampak da lahko še takšnega favorita spremeni v poraženca.

Predsedniški razplet bo kmalu, glede inflacije pa bo treba počakati na maj, kajti ‘aprila in maja prihodnje leto bi se rast cen lahko začela zniževati’. Tako namreč pravi vršilec dolžnosti direktorja vladnega urada za makroekonomske analize (Umar) Boštjan Vasle. Če bi se to zgodilo, bi se lahko konec prihodnjega leta inflacija po Vasletovi oceni približala vzdržnim trem odstotkom na letni ravni.

Vlada je ekonomske politike z znižanjem trošarin in postroženim nadzorom nad reguliranimi cenami že izčrpala, Umar (še) ne predlaga bolj drastičnih ukrepov, ki bi upočasnili tudi gospodarsko rast, Vasle pa upa, da ne bo potrebna še tretja korekcija inflacijskih napovedi in da se bo rast cen do konca leta vendarle ustavila pri Umarjevih 4,3 odstotkih. Se pravi, da bo po oktobrskih 0,7 odstotkih (in 5,1-odstotni rasti na letni ravni) inflacija v novembru in decembru morala biti bistveno nižja. Brez šoka nafte (ki, mimogrede, v dolarjih zgleda bistveno hujši, kot je v evrih in ki s svojim najnovejšim vrhom na oktobrsko inflacijo še ni vplival) in hrane pa bi bila inflacija po Vasletovih besedah tako in tako že davno na lanski ravni.

Vladni ekonomski možganski trust torej vztraja pri nafti in hrani kot generatorjih pretežnega dela inflacije, pri čemer da 40 odstotkov povišanja cen predstavljajo cene hrane, ki so bile najprej izključno posledica višjih cen vhodnih surovin na svetovnem trgu, zdaj pa njihova rast postaja vse bolj avtonomna.

Akterji, ki nastopajo na trgu hrane - pridelovalci, predelovalna podjetja in prodajalci - izkoriščajo svojo moč, ki jo imajo nad potrošniki. Zato je povišanje cen hrane pri nas višje kot drugje v Evropi.

Da Banka Slovenije vzroke za inflacijo vidi drugje, Vasle in Umar vesta že od začetka meseca. Za usklajeno protiinflacijsko politiko vlade in monetarne oblasti različni pogledi na vzroke ne pomenijo nič dobrega.

* _{© Janez Janša}

Objavljeno pod nt, gospodarstvo, slovenija | | |