Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic je že razpisan, napovedan pa je že naslednji - o šolski zakonodaji. Ponavlja se leto 2003. Tudi takrat so volivci izvedeli za nov referendum - o obratovalnem času trgovin - še preden so odšli na volišča glasovat o železniškem zakonu in o zakonu o vračilu vlaganj v telekomunikacije.

Referenduma o telekomunikacijskih vložkih in železnicah sta bila istočasno, zato so bili stroški enaki kot za enega - 600 milijonov tolarjev ali 2,5 milijona evrov. Enak znesek so davkoplačevalci plačali tudi za referendum o obratovalnem času trgovin. Dve leti kasneje, septembra 2005, ko je bil razpisan referendum o zakonu o RTV, so bili stroški že precej višji, dosegli so 643 milijonov tolarjev ali slabih 2,7 milijona evrov. Samo za omenjene štiri referendume leta 2003 in 2005 so politiki davkoplačevalcem vzeli iz žepa več kot 1,8 milijarde tolarjev ali 10,2 milijona evrov. Vseh referendumov pa so jim do zdaj naprtili osem, skupaj z referendumoma o vstopu Slovenije v Nato in EU pa deset.

V državnem zboru imamo 90 dobro plačanih poslancev, ki imajo v opisu del in nalog sprejemanje zakonodaje. Če bi volivci hoteli zakone sprejemati z referendumi, teh poslancev ne bi plačevali. Politiki so plačani tudi za to, da za sprejete odločitve sprejmejo odgovornost, volivci pa imamo vsake štiri leta na volitvah možnost, da jim povemo, ali smo z njihovimi odločitvami zadovoljni ali ne.

Največ volivcev se je do zdaj udeležilo referenduma o volivnem sistemu leta 1996. Na volišča jih je prišlo 37,9 odstotka, ampak to ni veliko pomagalo, saj so bila vprašanja postavljena tako, da je moralo ustavno sodišče odločiti, kakšna je bila ljudska volja.

Leta 1998 je državni zbor razpisal referendumom o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne (TET 3). Na volišča je 10. janauarja 1999 prišlo 27,3 odstotka volivnih upravičencev. Vera Avšič je takrat v Gospodarskem vestniku napisala, da bodo zapravili približno 350 milijonov tolarjev državnega denarja, zasavske zgodbe, ki se vleče že kakih dvajset let, pa s tem verjetno vseeno še ne bo konec. Pač pa so s svojih pleč na pleča ljudstva prevalili vso odgovornost o načinu financiranja zasavske termoelektrarne, če jo bodo seveda sploh kdaj začeli graditi. Večina volivcev je glasovala proti.

Leta 2001 je skupina poslancev volivce pozvala na volišče 17. junija. Odločali so, ali samskim ženskam omogočiti umetno oploditev z biomedicinsko pomočjo. Svoj glas je oddalo 35,66 odstotka volivnih upravičencev, referendum pa je davkoplačevalce stal 366 milijonov tolarjev (1,5 milijona evrov). Ali H. Žerdin je v Mladini napisal, da je referendum o pravici do umetne oploditve nekakšno križišče. Od rezultata referenduma je odvisno, v katero smer bo šla Slovenija. Liberalno ali konservativno? Večina volivcev se je odločila za konservativno smer.

Največ referendumov do zdaj je bilo razpisanih leta 2003. Najprej so volivci 19. januarja bili povabljeni na dva referenduma o dveh zakonih. Na referendumu o železnici so volivci odločali, ali naj Slovenske železnice ostanejo enovito podjetje - to so zahtevali železničarji, ki so zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma - ali pa jih razdeliti z zakonom na več delov in jih postopno privatizirati, kar je predlagala vlada. Referendum o spremembi zakona o vračanju prekomernih vlaganj v telekomunikacijsko omrežje pa je državni zbor razpisal na zahtevo vseslovenskega združenja upravičencev, ki so prav tako zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma. Na volišča je prišlo 31 odstotkov volivcev, davkoplačevalec pa je iz svojega žepa moral poravnati za 600 milijonov tolarjev ali 2,5 milijona evrov stroškov. Pri železnici so volivci s tesno večino podprli vlado, pri telekomunikacijskih vlaganjih pa so njen zakon z veliko večino zavrnili.

Referendum o telekomunikacijskih vlaganjih je zelo podoben letošnjemu o lastninjenju zavarovalnic. Na telekomunikacijskem referendumu so odločali, koliko denarja bodo dobili vrnjenega od preplačil za telefonske priključke, če še imajo ustrezno dokazilo, na zavarovalniškem referendumu pa bodo letos odločali, ali bodo na podlagi starih zavarovalnih pogodb pri Zavarovalni skupnosti Triglav, če jih še imajo, dobili delnice zavarovalnice Triglav.

Še pred januarskima referendumoma o železnici in telekomunikacijskih vlaganjih in referendumoma o vstopu Slovenije v Nato in EU - bila sta 23. marca - je sindikat delavcev trgovine volivcem sporočil, da jih bo tudi on kmalu povabil na volišča - na referendum o odpiralnem času trgovin. In 21. septembra so volivci že tretjič leta 2003 odšli na volišče. Glasovalo jih je 27,5 odstotka, dobra polovica se je strinjala, da je treba trgovine v nedeljo zapreti. A ljudska volja, ki je bila sprejeta na tem referendumu, ni veljala prav dolgo. Zdaj so trgovine ob nedeljah spet odprte in 600 milijonov tolarjev ali 2,5 milijona evrov, ki jih je davkoplačevalec plačal za stroške izvedbe referenduma, je bilo dobesedno vrženih skozi okno. Ob tem so zakon, ki dopušča poslovanje trgovin ob nedeljah, sprejeli poslanci istih strank, ki so septembra 2003 volivcem svetovali, naj glasujejo za zaprtje trgovin.

Tudi pri zavarovalniškem referendumu gre volivca opozoriti, da so stranke, ki so letos podprle zakon, ki ne predvideva razdelitve Triglavovih delnic med zavarovance, pred petimi leti vztrajale, da je te delnice treba razdeliti zavarovancem.

Predzadnji referendum do zdaj je bil 4. aprila 2004. Takrat so poslanci volivce povprašali za mnenje o tehničnem zakonu o izbrisanih. Referenduma se je udeležilo 31,45 odstotka volivnih upravičencev, od tega je 94,68 odstotka glasovalo proti zakonu. Problem izbrisanih še zmeraj ni dokončno rešen.

V času sedanje vlade je bil 25. septembra 2005 izveden referendum o zakonu o RTV. Udeležilo se ga je 30,65 odstotka volivnih upravičencev, tesna večina je zakon podprla. Njegov rezultat je sedanji program javne RTV hiše. Davkoplačevalec pa je za izvedbo referenduma odštel 643 milijonov tolarjev ali slabih 2,7 milijona evrov.

Za referendum o zakonu o lastninjenju zavarovalnic poslanci davkoplačevalcem vsaj ne bodo posebej segli v žep, ker bo hkrati z drugim krogom predsedniških volitev.

Objavljeno pod nt, slovenija | | |