Peter Puhan, ki je v poldrugem letu zamenjal tri službe, je s prevzemom četrte - mesta predsednika uprave Dela - prehitel celo samega sebe. Ker nadzorni svet Slovenskih železnic (SŽ) od Puhana pričakuje, da bo v skladu s pogodbo delo predsednika uprave SŽ navzlic odstopu opravljal do imenovanja svojega naslednika, je Puhan trenutno pravzaprav predsednik dveh uprav - Slovenskih železnic in Dela.

Tako je mogoče sklepati tudi iz odgovora, ki sem ga danes dobil od Marka Tancarja iz službe za organizacijsko komuniciranje Slovenskih železnic na vprašanja, postavljena na podlagi včerajšnjih izjav predsednice NS SŽ Jelke Šinkovec Funduk glede mandata g. Petra Puhana v upravi SŽ.
1. Ali je g. Peter Puhan danes spet začel opravljati delo predsednika uprave Slovenskih železnic?
2. Kako bo NS SŽ ravnal zaradi treh očitno neopravičenih izostankov g. Puhana iz službe v SŽ?
3. Kako misli NS SŽ ukrepati, če se g. Puhan morebiti ne bi držal pogodbe s SŽ oziroma opravljal funcije predsednika uprave do imenovanja novega predsednika uprave?

Odgovor: Mag. Peter Puhan ni nehal opravljati dela generalnega direktorja Slovenskih železnic. Drugo in tretje vprašanje pa prosim pošljite predsednici nadzornega sveta Jelki Šinkovec Funduk, saj Slovenske železnice nismo pristojne za odgovore.*

Član nadzornega sveta Dela Stojan Zdolšek meni, da gre pri zahtevi nadzornega sveta SŽ, naj Puhan delo, ki ga je prevzel s pogodbenim šestmesečnim odpovednim rokom, opravlja do imenovanja novega predsednika SŽ, za nagajanje Delu, ki ga vlada več ne obvladuje: ‘Od vlade, ki razlaga ljudem, naj jedo star kruh in ki jih prepričuje, da jim ni tako slabo, dokler je kruh v smetnjakih, ter obtožuje vrhovno sodišče, da sodeluje v zarotah, kaj drugega tudi ni mogoče pričakovati.’

Za Zdolška, odvetnika po poklicu, precej nenavadno, da pričakovanje ene pogodbene stranke, da se bo druga stran držala podpisanega, označuje za nagajanje. Dejstvo, da so bile SŽ pred Puhanom nekako pol leta brez predsednika uprave, saj vlada po sprejetem odstopu Jožeta Jurkoviča toliko časa ni imenovala novega predsednika uprave (SŽ pa je vodil vršilec dolžnosti), z obveznostmi, ki so zapisane v Puhanovi pogodbi, nima zveze in ne more biti precedens, ‘da nadzorni svet lahko (sprejme odstop), če le hoče’.

Da vlada oziroma nadzorni svet Slovenskih železnic nagajata Delu, ni pravna, temveč politična kvalifikacija, kakor razkriva že sama Zdolškova trditev, da vlada ne obvladuje več Dela. Vendar pa, če gre za nagajanje, ne gre za nagajanje Delu, ampak njegovemu laškemu lastniku. Vlada je namreč Delo obvladovala (hm, če ga več ne obvladuje, ga je pač očitno obvladovala), kolikor ji je to dovolil njegov laški lastnik. Zdolšek to dobro ve, saj je s predsednikom uprave Danilom Slivnikom, ki je v ponedeljek odstopil zaradi ‘različnih pogledov na vodenje časopisa’, poldrugo leto tesno sodeloval.

Zdolšek to dobro ve, saj je vodil tudi bolj ali manj vse skupščine Dela v zadnjem desetletju, sodeloval z vsemi Delovimi upravami in pri imenovanju bolj ali manj vseh nadzornih svetov ter napisal bolj ali manj vse statute Dela in v njih, med drugim, tudi vse izvrstno utemeljene določbe o imenovanju odgovornega urednika: od tiste, da ga imenuje nadzorni svet v soglasju z novinarskim aktivom preko one, da ga imenuje uprava po pridobljenem mnenju aktiva novinarjev in zadnje, da ga imenuje - nadzorni svet.

Vlada nima razlogov nagajati Delu, ima pa razloge nagajati laškemu lastniku, ki se je - po popolni pasivizaciji oziroma umiku iz nadzornega sveta januarja 2006 - po uradnem prevzemu Dela letos poleti odločil za prevrat, s katerim je državo iztisnil. Zavezništvo, sklenjeno v časih, ko so se laškemu lastniku Dela pocedile sline po Mercatorju, zaradi katerega je začasno žrtvoval Delo in z Istrabenzom pomagal vladi pri odstranitvi ’simboličnega državnega sovražnika št. 1′ Zorana Jankovića (s katerim je odvetnik Stojan Zdolšek veliko sodeloval), bi morda še trajalo (’nagajanje’ pa ne bi bilo potrebno, saj bi bili Slivnikovi pogledi še vedno ustrezni), če ne bi na laškem gradu ocenili, da od te španovije kakšnih velikih, predvsem pa dolgoročnih koristi ni več pričakovati.

Morda pa že kmalu od kakšne druge. Če se bo država odločila predsednika uprave SŽ iskati z razpisom, se Puhanu lahko zgodi, da bo še vedno predsednik uprave SŽ v odstopu, bo pa že razrešen kot predsednik uprave Dela.

* <sub>Iz prometnega ministrstva je odgovor na ista vprašanja prišel včeraj pozno popoldne. V njem Jelka Šinkovec Funduk odgovarja:
1. Mag. Peter Puhan ni nehal opravljati dela generalnega direktorja Slovenskih železnic.
2. Nadzorni svet ni seznanjen s tem, da bi mag. Peter Puhan na kateri koli dan neopravičeno izostal z dela.
3. Nadzorni svet bo ukrepal v skladu s pristojnostmi, ki jih ima v skladu z veljavnimi predpisi, če bo do tega prišlo.</sub>

<sub>Odgovorov še ni z Dela, na katerega sem istočasno naslovil naslednja vprašanja:
1. Ali bo g. Peter Puhan ne glede na stališče NS SŽ opravljal delo predsednika uprave Dela; je danes prišel v službo na Delo?
2. Ali je NS Dela pred imenovanje g. Puhana preveril njegove obveznosti v upravi SŽ, konkretno njegov šestmesečni odpovedni rok?
3. Kakšno je stališče lastnika v zvezi s tem zapletom?
4. Kako bo NS Dela ravnal v primeru odškodninske ali kakšne druge tožbe SŽ zaradi morebitnega neizpolnjevanja pogodbe s strani g. Puhana?</sub>

Objavljeno pod slovenija | | |