Avtocestna družba Dars bo letos obrnila 734,5 milijona evrov, če bo izpolnila letni načrt za gradnjo in vzdrževanje avtocest. Prihodnje leto bo predvidoma imela na voljo še več denarja. To jo uvršča med podjetja v Sloveniji, ki obrnejo največ denarja. Krka, ki je eno najbolj uspešnih slovenskih gospodarskih podjetij, je recimo lani imela okrog 670 milijonov evrov prihodkov od prodaje, skupina Gorenje za letošnje leto načrtuje, da bo s prodajo izdelkov in storitev ustvarila 1,2 milijardi evrov čistih prihodkov. Drugače kot Krki in Gorenju Darsu denarja, ki ga obrača, ni treba zaslužiti na trgu, dobi ga po zakonu - nekaj iz proračuna, nekaj pobere cestnine, večino pa si s soglasjem oblasti in poroštvom davkoplačevalcev izposodi.

Dars je delniška družba v 100-odstotni državni lasti. Ustanovljen je bil z zakonom leta 1993 kot javno podjetje za gradnjo in vzdrževanje avtocest. To pomeni, da mu tudi poslov ni treba iskati na trgu, ker jih ima dodeljene po zakonu. Odda pa največ del po zakonu o javnih naročilih v državi. Objavi največ javnih razpisov in prek njih podjetjem razdeli največ denarja na leto. Kdor od Darsa dobiva naročila, ima že od leta 1994 dovolj posla, pa tudi za plačila se mu ni treba bati. Poleg avtocest je Dars dogradil tudi vrsto lokalnih cest, obnovil marsikateri vodovod, postavljal je nove šole, trase avtocest so menda risali po zemljiščih, ki so jih pravkar kot kmetijsko zemljo kupili ljudje pri koritu. Dars je že vse od svoje ustanovitve molzna krava za župane in politiko, pa seveda tudi za največji gradbeni podjetji v državi SCT in Primorje.

Vodstvo podjetja zaradi tega že ves čas izbirajo politiki, ki so v vladi, v španoviji z gradbenimi podjetji. Prvo upravo je vodil Jože Brodnik (od leta 1994 do 1. marca 1999), imenovan je bil v času druge Drnovškove vlade. Preden je prišel na Dars je bil drugi človek SCT. Prometni minister je bil takrat krščanski demokrat Igor Umek in tudi Brodnika so uvrščali v to stranko, čeprav je odločno zatrjeval, da ni član nobene stranke.

Leta 1997 je v tretji Drnovškovi vladi prometni resor prevzela SLS. Ta resor je torej v rokah SLS že deset let. Prometni minister je leta 1997 postal Anton Bergauer, vendar je glavno besedo na cestnem področju imel državni sekretar za ceste Žarko Pregelj, ki je bil med pomembnejšimi in vplivnejšimi člani SLS. Kmalu po prihodu v vlado je podpredsednik vlade Marjan Podobnik začel opozarjati na nesprejemljive podražitve posameznih odsekov avtocest, zlasti ljubljanske obvoznice s predorom Golovec. Skupaj s Pregljem sta imenovala komisijo (tako imenovana Kosova komisija), ki je seveda brez večjih težav trditve o neupravičenih podražitvah potrdila. Upravi Darsa so našteli še kup drugih nepravilnosti pri izvajanju avtocestnega programa. Brodnik jih je s svojo ekipo odločno zavrnil, LDS je ves čas molčala. Upravičeno. Darsove nadzornike je vodil njihov član Jožef Zimšek, član ožjega vodstva stranke, Pavel Gantar pa je pripravil spremembe cestninskega sistema, ki še danes voznikom predvsem na avtocesti proti Štajerski in na Gorenjskem omogočajo izogibanje plačilu cestnine.

Končalo se je tako, da so Kosovi komisiji očitali strokovne napake in njeno poročilo spravili v predal, Brodniku pa so se zahvalili za opravljeno delo in 1. marca 1999 po dolgotrajnih koalicijskih pogajanjih za predsednika uprave Darsa imenovali Janeza Božiča. Enako kot njegov predhodnik je prišel na Dars neposredno iz SCT. O njem je bilo znano le, da je vodil projekte v Iraku, dobro obvlada informatiko, se rad vozi z motorjem in je član SLS.

Nato je sledila sprememba zakona od Darsu in leta 2001 je Drnovškova vlada prepolovila upravo družbe ter za namestnika predsednika uprave imenovala Jožefa Zimška, ne da bi znala prepričljivo pojasniti njegove reference za to delovno mesto. Izkazalo se je, da je LDS za svojega “zaslužnega člana”, ki ni dobil dovolj glasov, da bi postal poslanec državnega zbora, potrebovala primerno delovno mesto. Prometni resor je takrat vodil član SLS Jakob Presečnik, vendar glede Darsa ni imel nobene besede. Darsov nadzorni svet je vodil vplivni član LDS Peter Tevž, ki odločitev ni pojasnjeval v javnosti. LDS je imela vpliv na Dars tudi prek ministrstva za finance.

Božič je skupaj z Zimškom kot namestnikom in Stankom Debeljakom kot članom uprave za finance na čelu Darsa uresničeval strankarske apetite do jeseni leta 2004, ko ga je Janez Janša po zmagi na volitvah povabil v svojo vlado. Po Božičevem odhodu vlado Dars leto dni ni imel predsednika uprave, zastopala sta ga Zimšek in Debeljak. Vodenje nadzornega sveta pa je prevzel vplivni član Nove Slovenije Franc Slak.

Janševa vlada se je odločila Božičevega naslednika in tudi preostale člane uprave avtocestne družbe čez nekaj mesecev poiskati prek javnega razpisa. Za predsednika uprave je nadzorni svet Darsa, ki je razpis objavil, dobil 13 prijav. Nadzorniki so med njimi izbrali Rajka Siročiča. Predsednik Darsovih nadzornikov Franc Slak je pojasnil, da so se zanj odločili, ker “je politično neobremenjen, ni povezan z SCT in je strokovnjak”. Toda kmalu se je izkazalo, da ima Siročič le tri leta vodstvenih izkušenj, moral pa bi jih imeti pet. Vlada ga je oktobra 2005 kljub temu za 5-letni mandat imenovala za predsednika uprave Darsa. Januarja 2006 je vlada za člana uprave Darsa imenovala še Abdona Peklaja, ki je na Darsu še iz časov Jožeta Brodnika, vendar takrat ni bil član uprave, in Aleša Hojsa.

Letos je najprej moral položaj prometnega ministra zapustiti Janez Božič, zdaj pa še Siročič, ki je bil pred prihodom na avtocestno družbo zaposlen v gradbenem podjetju CGP iz Novega mesta, ki spada v konglomerat družb Darija Južne, prijatelja gospodarskega ministra Andreja Vizjaka. Pravkar imenovani Tomislav Nemec je prvi predsednik uprave Darsa, ki ni gradbenik (ampak geodet in ekonomist), več kot deset let je bil vodja upravne enote Ljutomer, prometni minister Radovan Žerjav pa je poudaril, da je odličen vodja poslovnih procesov

Medtem ko Siročič menda ni član nobene stranke, je Nemec član nadzornega odbora SLS. Največja vladna stranka SDS je dobila člana uprave Boštjana Riglerja, ki je bil svojčas zaposlen v direkciji RS za ceste, trenutno pa je med drugim župan Škofljice, politično še najmanj prepoznaven pa je novi član uprave Darsa Žan Jan Oplotnik, docent mariborske ekonomsko poslovne fakultete in višji znanstveni sodelavec in raziskovalec na EiPF; ta vlada ga je imenovala v več nadzornih svetov družb, med drugim tudi Dela (dokler je to časopisno hišo obvladovala), napisal pa je več analiz gradnje avtocestnega križa. V upravi Darsa bo Oplotznik skrbel za področji financ in trženja.

Kdaj bo Dars dobil še enega manjkajočega člana nadzornega sveta in ali bo NSi obranila “svojega” predsednika nadzornega sveta Franca Slaka, je odvisno od nadaljnjih koalicijskih usklajevanj. Eno največjih slovenskih podjetij po količini denarja, ki ga obrne, pa ne glede na to vsekakor ostaja trdno v rokah politike tudi po včerajšnjih zamenjavah v upravi.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |