Kot poroča Tiskovna agencija Slovenije (TAS), sta se danes, 18. decembra 2008, prvič sestala novoizvoljena predsednica Osrednjeslovenske pokrajine Cveta Zalokar Oražem in ljubljanski župan Zoran Janković.* Ker pokrajinska predsednica ni privolila v sestanek v ljubljanski mestni hiši, njene prostore v poslopju nekdanje ljubljanske občine Moste (ki jih je pokrajini odstopila država) pa še preurejajo, sta se Zalokar Oražmova in Janković za zaprtimi vrati pogovarjala na ‘nevtralnem terenu’ na obrobju pokrajine, v Velikih Laščah. V skupni pisni izjavi za javnost sta po pogovoru izrazila pripravljenost za sodelovanje med mestnimi in pokrajinskimi oblastmi in sploh potrebo po širšem sodelovanju v regiji ter zadovoljstvo nad rezultati nedavnih državnozborskih in pokrajinskih volitev.

razgledi.net so kasneje iz dobro obveščenih krogov izvedeli, da pogovor še zdaleč ni potekal tako ‘konstruktivno’, kajti predsednica in župan, ki sta si politično sicer blizu, se glede sodelovanja med pokrajino in mestom pri spreminjanju komaj sprejete in uveljavljene pokrajinske zakonodaje nikakor ne strinjata. Medtem ko se Janković zavzema za takojšnji začetek noveliranja zakonodaje, je Zalokar Oražmova bolj naklonjena poglobljeni evalvaciji rešitev, ki jih je sprejel prejšnji državni zbor. Ob tem je menda opozorila tudi na dejstvo, da je za spremembo ključnega zakona v državnem zboru potrebna ustavna večina, ki pa je najbolj verjetna koalicija na državni ravni nima.

Ljubljanski župan, ki ne more preboleti ‘ponižanja’, ker glavno mesto ob uvedbi pokrajin ni dobilo statusa samostojne pokrajine, za predsedničino zadržanostjo sluti zlasti koalicijsko kupčijo. Socialdemokrati, ki so lani v usodnem trenutku podprli vladne predloge in s tem - navzlic nasprotovanju drugih opozicijskih strank - omogočili pokrajinizacijo Slovenije, so na državni ravni z nepričakovano močnim Zaresom namreč šele začeli vsebinske pogovore o koalicijskem programu, pri čemer glede pokrajin enim in drugim razvoj dogodkov kar ustreza. Socialdemokrati bodo samostojno vladali v Primorski, Goriški, Notranjski in Zasavski pokrajini, v Spodnjepodravski, Savinjskošaleški, Podravski, Pomurski in Dolenjski pa se o koaliciji dogovarjajo z nacionalisti oziroma ljudsko stranko, Zares pa poleg premočne zmage v Osrednjeslovenski pokrajini računa še na sodelovanje pri vodenju Pomurske, Zasavske in Posavske pokrajine.

V ozadju nesoglasij, ki se zdaj že kažejo tudi med nekaterimi župani drugih večjih mest in pokrajinskimi sveti oziroma predsedniki, je seveda denar v povezavi s pristojnostmi. Naj spomnim, da je donedavni premier Janez Janša nujnost uvedbe pokrajin lansko jesen vsebinsko zagovarjal predvsem s potrebo po decentralizaciji in skladnejšem regionalnem razvoju Slovenije. Takrat nejasni ‘ključi’ delitve oziroma prenosa sredstev in pristojnosti so očitno takšni ostali do danes, saj so, denimo, tako ljubljanski župan Janković kot njegov mariborski kolega Franc Kangler in koprski Boris Popovič prepričani, da bi morale pokrajine prevzeti del financiranja dejavnosti iz pristojnosti občin, medtem ko predsedniki pokrajin in pokrajinski sveti ne glede na strankarsko pripadnost oziroma večino v zakonih vidijo samo prenos sredstev in pristojnosti z državne ravni na pokrajinsko.

Kako iz te godlje, kot kaže, nihče ne ve, saj je enkrat podeljene pravice vzeti ali omejiti približno tako preprosto, kot stlačiti zobno pasto nazaj v tubo. Zgodovinska ironija pri vsem skupaj pa ni le to, da si nekatere stranke, ki so svojčas odločno nasprotovale pokrajinskim zakonom, zdaj po pokrajinah udobno postiljajo, ampak predvsem to, da demagogija o pokrajinizaciji kot sredstvu za ‘hitrejši razvoj manj razvitih’ največji vladni stranki v prejšnjem mandatu ni prinesla točk na volitvah, stranki mandatarja za sestavo nove vlade pa jih kooperacija pri tem ni odnesla. Borut Pahor bo imel tako zadovoljstvo, da se loti vračanja paste v tubo.

* _{Osebe so resnične, dogajanje pa - hm, za zdaj - izmišljeno.}

Objavljeno pod slovenija | | |