Evropejce pesticidi v živilih skrbijo bolj kot ptičja gripa
darja, četrtek, 25. oktober 2007Lobisti kemijskih podjetij in lobisti nevladnih organizacij v Bruslju, Strasbourgu in državah članicah EU spet delajo nadure. Tokrat politike in funkcionarje v institucijah prepričujejo, katere določbe je treba vnesti v sveženj evropske zakonodaje o pesticidih in katere je treba obvezno črtati. Lobisti kemijskih podjetij seveda dokazujejo, da so vsi pesticidi, ki so na trgu, potrjeni po zelo zapletenih postopkih, da je o njih na voljo dovolj informacij, zagotovljen strog nadzor nad uporabo in predvsem, da niso škodljivi. Lobisti nevladnih organizacij s področja varstva potrošnikov in okolja mahajo z različnimi študijami o škodljivosti različnih pesticidov za zdravje ljudi in okolje, pa tudi s podatki, da je v marsikaterem sadju več različnih strupov kot vitaminov. Resnica je verjetno nekje vmes.
Poslanci evropskega parlamenta so predlog direktive o določitvi okvira za trajnostno rabo pesticidov in predlog uredbe o dajanju sredstev za zaščito rastlin (firomarmacevtskih sredstev) na trg ravnokar potrdili v prvem branju. Novembra bodo o obeh predpisih in o strategiji o trajnostni rabi pesticidov odločali ministri za kmetijstvo in skušali doseči politično soglasje. Ministri za okolje se bodo s predlogi samo seznanili. Potem pa sledi drugo branje v evropskem parlamentu, utegne se zgoditi, da bo končna odločitev sprejeta šele v tretjem branju. Predvideno je, da bi predlagani sveženj predpisov o pesticidih začel veljati konec leta 2009 ali v začetku 2010.
Poročilo o uredbi o dajanju sredstev za zaščito rastlin (firomarmacevtskih sredstev) na trg je pripravila nemška poslanka zelenih Hiltrud Breyer. Pri pripravi je izhajala iz podmene, da državljani EU na krožnikih in v okolju nočejo strupov. Kakor je pokazala anketa Eurobarometra, jih namreč pesticidi v živilih bolj skrbijo kot ptičja gripa. Po glasovanju je bila zadovoljna. Ugotovila je, da so poslanci v prvem branju postavili temeljni kamen, saj so prvič glasovali za prepoved uporabe snovi, ki povzročajo raka, neplodnost in genske spremembe, strinjali so se tudi s prepovedojo uporabe snovi, ki škodljivo vplivajo na živčni sistem, na možgane, na imunski in hormonski sistem. Če bodo te določbe uveljavljene, bodo potrošniki imeli na voljo bolj zdravo hrano, je zatrjevala nemška poslanka zelenih.
Zavrnila je trditve kemijskih podjetij, da bodo kar petino pesticidov morala prenehati izdelovati in umakniti s trga, če bo sprejeta tako stroga zakonodaja. Evropska komisija je namreč zbrala podatke, da jih bo v resnici treba umakniti le okrog 5 odstotkov. Podjetja v EU na leto proizvedejo več kot 230 milijonov ton pesticidov, kar je 25 odstotkov svetovne proizvodnje, čeprav je v EU le 4 odstotke vseh kmetijskih površin, je Breyerjeva utemeljevala predlagane zaostritve.
Potrjena je bila določba o nadomestitvi obstoječih pesticiov z novimi, ki so bolj varni. Na podlagi potnega lista za pesticide pa bodo morali kmetje in pridelovalci sadja in zelenjave, če bo ta predlog na koncu sprejet, obvezno prijaviti, katere pesticide uporabljajo in o trem obvestiti trgovce in posrednike, ki bodo od njih kupovali sadje in zelenjavo. Poslanka Breyerjeva pravi, da ta zahteva ne bo prinesla več birokracije, saj je te informacije mogoče “poslati naprej s preprostim klikom na miško”. Predvideno je tudi, da bodo morali proizvajalci informacije o učinkih pesticidov javno objaviti, dogovoriti pa se je še treba, ali je dovolj objava na spletu ali jih bo treba objaviti še kje drugje, saj kar precej starejših ljudi ne uporablja spleta. Hiltrud Breyer predlaga tudi popolno prepoved škropljenja s pesticidi, kjer so bolnišnice, igrišča in šole. Po njenih besedah takšno prepoved imajo že nekaj časa v nekaterih zveznih državah v ZDA.
Poročilo o direktivi za trajnostno rabo pesticidov je pripravila nemška poslanka politične skupine evropskih ljudskih in krščanskih strank Christa Klass. V njem je zagovarjala milejše omejitve. Izhajala je iz predpostavke, da uporabe snovi, za katere je po dolgotrajnih in zahtevnih postopkih mogoče dobiti dovoljenje za proizvodnjo in prodajo, ne ge kar počez prepovedovati. Osredotočiti se je treba na dejansko tveganje na terenu, na način uporabe in tveganja, ki izhajajo iz tega, ter poskrbeti predvsem za pravilno uporabo. Poslanci so njen predlog sprejeli in se strinjali, da je treba prepustiti državam članicam, kje je katere pesticide dovoljeno uporabljati, kje ne, kje je dovoljeno njive in nasade škropiti z letali in helikopterji, kje ne.
Naravovarstvene organizacije pa so spomladi ministrstvu za kmetijstvo očitale, da EU pogoje za uporabo pesticidov zaostruje, Slovenija pa jih z novim zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih rahlja.
Objavljeno pod zdravje in okolje |
|
|





ni odzivov na “Evropejce pesticidi v živilih skrbijo bolj kot ptičja gripa”
Please Wait
odziv na članek