^{Donald Tusk}

Prepričljiva zmaga liberalnih Državljanskih izhodišč (PO) in hud poraz dosedanje vodilne vladne stranke Pravo in pravičnost (PiS) sta poglavitni značilnosti - in presenečenji - poljskih parlamentarnih volitev. Slab dosežek levih demokratov (LiD) in popolno polom populistov iz Samoobrambe ter vrnitev Kmečke stranke (PSL) pa so bolj ali manj v okviru pričakovanega.

Glede na javnomnenjske raziskave, ki so v glavnem kazale na tesno tekmo med največjima strankama, je razlika - 41,4 odstotka glasov za PO Donalda Tuska in le 32,2 za PiS Jaroslawa Kaczynskega - precej nepričakovana. Nič nenavadnega, da se je Tusk v volilni noči razglasil za najbolj srečnega človeka na Zemlji. Ne le zaradi zmage, kakor je zagotovil, ampak zaradi številnih nasmejanih ljudi, ki jih je srečal na dan volitev, v njihovih očeh pa videl ‘vero v boljšo prihodnost’.

Poljska je torej pred velikim preobratom, pričakovanja pa je kratako in jedrnato strnil nekdanji predsednik Aleksander Kwašniewski: ‘Imam dobro novico! IV. republika se je 21. oktobra končala.’ No, zanj je bila to tudi edina razveseljiva novica, preden se je menda dokončno poslovil od politike. ‘Njegova’ levica se je s 13,2 odstotkoma odrezala precej slabše, kot se je nadejala.

Državljanska izhodišča za oblikovanje samostojne vlade resda v sejmu nimajo dovolj mandatov (verjetno 209 od 460), toda v koaliciji s Kmečko stranko, ki je zbrala 8,9 odstotka glasov in lahko upa na 31 mandatov, bo mogoče sestaviti stabilen kabinet. Se bo pa vlada premiera Donalda Tuska morala pripraviti tudi na trdo (ne)kohabitacijo s predsednikom države Lechom Kaczynskim, kajti predsednik lahko da veto na kateri koli zakon, sprejet v sejmu. Če bo brat dvojček dosedanjega premiera to storil, bo treba v sejmu za ‘preglasovanje’ predsednikove volje zbrati ustavno, 60-odstotno večino, kar pomeni, da se bo koalicija morala obrniti na pomoč k levim demokratom.

A koalicije za zdaj tako in tako še ni, obe stranki bosta najprej počakali na uradne končne izide volitev, ki so napovedani za danes, potem pa bo minilo še nekaj časa, da se uradno odločita strankini vodstvi. Pred 10. novembrom česa bolj konkretnega torej ne kaže pričakovati, tudi ministrskih imen ne, jasno je le, da bo premier Donald Tusk.

Kar zadeva prve ukrepe bodoče vlade, se zdi gotovo, da bo popravila proračun za prihodnje leto, saj je to že v predvolilni kampanji omenjala kot prednostno in najpomembnejšo nalogo. Gre predvsem za povečanje proračunskih sredstev za plače nekaterih javnih uslužbencev, predvsem učiteljev, medicinskih sester, zdravnikov in policistov. Dosedanji finančni minister v senci in gospodarski izvedenec PO Zbigniew Hlebovski pravi, da bodo s tem samo izpolnili volilne obljube svojih predhodnikov.

Napoveduje pa tudi globlje reforme, ki naj bi poljskemu gospodarstvu omogočile 6 do 7-odstotno rast, v prvi vrsti odstranitev različnih ovir za razmah podjetništva. Prav tako ni dvoma, kakor poudarja podpredsednik PO in evropski poslanec Jacek Saryusz-Wolski (na fotografiji levo), da si bo nova vlada prizadevala za čimprejšnjo izpolnitev maastrichtskih meril in prevzem evra (Saryusz-Wolski ocenjuje, da to ne bo mogoče pred letom 2011).

Spremembe je pričakovati tudi v zunanji politiki, kajti liberalci nameravajo umakniti poljske vojake iz Iraka (ne pa tudi iz Afganistana, kjer je njihov oziroma mandat mendarodnih sil drugačen). Drugačna bo tudi evropska politika, saj Saryusz-Wolski napoveduje ‘konstruktivno Poljsko’, kar med drugim pomeni naglo ratifikacijo lizbonske pogodbe.

Objavljeno pod svet | | |