Hrvat pije, Srb obožuje orožje, Slovenec pa telefonira
darja, ponedeljek, 22. oktober 2007Hrvati in Srbi so o sebi objavili nekaj podatkov, na katere ne morejo biti ravno ponosni. Hrvati ugotavljajo, da so med Evropejci najbolj debeli, največ pijejo in napogosteje umirajo zaradi bolezni srca in ožilja, povprečen Srb pa “je oborožen kot prebivalec Divjega zahoda”.
Vsak Hrvat po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije na leto v povprečju popije 16 litrov alkohola, alkoholikov pa imajo v tej državi s 4,4 milijona prebivalcev pol milijona. Preveč kilogramov ima več kot pol Hrvatov, 22 odstotkov jih je debelih. Kakor piše Jutranji list, se v EU število debelih ljudi zmanjšuje, zdaj jih je 13 odstotkov, zaradi tega bi morala biti preventiva prednostna naloga hrvaškega zdravstva, saj je Hrvaška po dostopnosti do zdravil dosegla evropski vrh.
Tudi povprečen Srb najpogosteje umre zaradi bolezni srca in ožilja, vsak četrti pa je nagnjen k debelosti. Večernje novosti poleg teh podatkov objavljajo še kup drugih ugotovitev o državljanih Srbije. Pišejo, da se prebivalstvo Srbije stara, Srbi so pogosto pod stresom, nadvse radi imajo mobilni telefon in orožje.
Operaterji mobilne telefonije ugotavljajo, da imajo Srbi več kot sedem milijonov mobilnih telefonov. Ker v državi brez Kosova živi 7,5 milijona prebivalcev, ima statistično vsak Srb enega. Ker ima v resnici veliko Srbov več aparatov, veliko pa nobenega, novinar časopisa Večernje novosti zaključuje, da to ustreza izreku, da “eni jedo meso, drugi zelje, vsi v povprečju pa - sarmo”. Do ocene, da je povprečni Srb oborožen kot prebivalec Divjega zahoda, pa je prišel na podlagi podatka, da imajo Srbi okrog 1,2 milijona kosov različnega orožja, kar pomeni, da je vsak sedmi prebivalec Srbije “spodobno” oborožen. Potni list ima le 11 odstotkov Srbov, polovica prebivalcev pa je tako zelo razočaranih nad politiko, da bi bili pripravljeni spet takoj sodelovati v protestih, če bi bilo potrebno, je za Večernje novosti dejal Zoran Stojiljković, profesor na fakulteti za politične vede.
Tretjina Srbov ugotavlja, da so “poraženci tranzicije”, oblasti se niso več pripravljeni upreti, razoračani ugotavljajo, da je bolje živeti skromno, kot se truditi, da bi bilo boljše. Povprečno srbsko gospodinjstvo živi s 400 evri na mesec, večina bi bila zadovoljna s 700 evri.
V Sloveniji je po podatkih ministrstva za zdravje 15 odstotkov ljudi predebelih, Slovenec na leto povprečno popije 10,3 litra alkohola, prebivalec EU pa 11 litrov. Vsaj 40 odstotkov Slovencev umre zaradi bolezni srca in ožilja. Operaterji mobilne telefonije imajo več kot milijon naročnikov, 750 tisoč Slovencev pa telefonira prek mobi kartice. Po zakonu sme Slovenec imeti največ tri kose orožja. Mladina je pred dobrima dvema letoma objavila, da “ima 40.899 posameznikov, ki so tudi lastniki orožja, v lasti 103.400 različnih kosov orožja, torej eno orožje na 20 Slovencev”.
Po podatkih statističnega urada je povprečna neto plača v Sloveniji za letošnji avgust znašala 833 evrov, povprečna starostna pokojnina pa znaša 535 evrov. Za kilogram kruha je moral Slovenec lani po podatkih statističnega urada delati 25 minut ali štiri minute več kot leta 1995. Povprečen Slovenec je za kilogram kruha leta 1995 po podatkih statističnega urada delal 21 minut, leta 2000 22 minut, leta 2005 23 minut in leta 2006 25 minut. Za koliko se je ta čas podaljšal po zadnjih podraživah, statistični urad še ni objavil. Za liter mleka je bilo treba leta 1995 v Sloveniji delati 9 minut, lani pa 7 minut. Za ene kavbojke je Slovenec leta 1995 zaslužil v 11 urah in 34 minutah, lani pa 10 urah in 19 minutah. Za avto renault clio je leta 1995 Slovenec statistično delal 4389 ur in 2 minuti, lani pa samo še 2824 ur in 15 minut.
Objavljeno pod opilki |
|
|





v povprečju(?) je v tem primeru zloraba statistike - pa naj bo. v povprečju je imel na voljo manj življenskega prostora (postalo je pretesno in po njem hodijo soljudje), manj tišine in teme v noči, manj zasebnosti, več ogrožanja zdravja z dejavniki na katere ne more vplivati in se jim ne more izogniti (zloraba fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi hrane, povzročanje hormonskega neravnotežja s stalno prisotnim hrupom, recimo 24 ur delujočih klimatskih naprav, prometa, svetlobe soseda v spalnico, da omenim najbolj spregledane), ene številke gor, najpomebnejša, ki govori o kvaliteti življenja pa drastično dol.