Vsa ugibanja o nekih političnih scenarijih so odveč. Kot predstavniki lastnikov se moramo obnašati odgovorno do delničarjev in do družbe. Povezovanje v energetskem sektorju je edino logično in v to smo absolutno prepričani. Vsak korak, ki tako povezovanje pospešuje, bo vedno naletel na podporo nadzornega sveta Petrola. Odločitev uprave za prevzem družbe Istrabenz je nadzorni svet podprl soglasno.
Viktor Baraga, predsednik nadzornega sveta Petrola, v sporočilu za javnost

Kot uprava se jasno zavedamo svoje odgovornosti do lastnikov in tudi dejstva, da sprejeta strategija za nas pomeni jasno zavezo. Povezovanje z družbo Istrabenz je ena od možnih poti pri uresničevanju te strategije. Ni edina, preučujemo tudi druge.
Marko Kryžanowski, predsednik uprave Petrola, v sporočilu za javnost

Objava prevzemne namere ni cilj, ampak zgolj sredstvo za doseganje ciljev zapisanih v strategiji Skupine Petrol. Petrol tako želi na trgih JV Evrope postati ena vodilnih energetskih družb, procese oskrbe z zemeljskim in utekočinjenim naftnim plinom pa nadgradit z vertikalno in horizontalno rastjo. Oba cilja nujno sama po sebi predpostavljata zahtevo, da mora Petrol širitev svoje dejavnosti nadgraditi tudi z instrumenti anorganske rasti, torej akvizicijami družb za katere ocenjuje, da imajo dejavnost kompatibilno družbi Petrol ali da imajo znotraj svojega portfelja tiste energetske segmente na katerih želi Petrol okrepiti svojo prisotnost.
iz sporočila za javnost uprave Petrola

Predstavniki lastnikov in delavcev v nadzornem svetu smo mnenja, da je prevzemna ponudba /Petrola/ opisana v prospektu za prevzem opredeljena tako široko in pogojno, da je težko oceniti njene posledice na poslovanje in poslovno politiko Istrabenza v bodoče. Podpiramo mnenje uprave in zaposlenih, ki so v njem izrazili svoja pričakovanja glede posledic na zaposlene in zaposlovanje ter ravnanj glede ohranjanja sedeža družbe.
Janko Kosmina, predsednik nadzornega sveta Istrabenza, v sporočilu za javnost

Uprava družbe Istrabenz, d.d., ocenjuje prevzemno ponudbo zgolj v okviru navedb, ki jih je prevzemnik podal v 4. poglavju objavljenega Prospekta za prevzem. Na podlagi teh navedb ni mogoče zaključiti, kakšen vpliv bi imela izvedba prevzemne ponudbe na uresničevanje vseh interesov ciljne družbe ter oceno strateških načrtov prevzemnika za ciljno družbo.
iz sporočila za javnost poslovodstva Istrabenza

»Odločitev o zavrnitvi ali sprejemu prevzemne ponudbe prepuščam lastnikom. Delnic Istrabenza v moji lasti ne nameravam prodati v okviru objavljene ponudbe. Obžalujem dejstvo, da je objava prevzema začasno zavrla nekajmesečna pogajanja o poslovnem sodelovanju na področju energetike, kar zmanjšuje našo skupno učinkovitost na ciljnih trgih.
Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza, v sporočilu za javnost

***
V Novi Sloveniji uskladitev slovenske kazenske zakonodaje z Rimskim statutom Mednarodnega kazenskega sodišča, ki ga je Državni zbor ratificiral leta 2001, razumemo kot zavezo Republike Slovenije do Rimskega statuta pri kaznovanju najhujših zločinov zoper človečnost. Že sama možnost, ki jo ta statut določa, kaže na visoko stopnjo zavrženosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pomembno je tudi dejstvo, da dosmrtni zapor pozna 24 držav članic Evropske unije. Slovenija je ena redkih držav znotraj Evropske unije, ki dosmrtnega zapora ne pozna.
Jožef Horvat, vodja poslanske skupine NSi, v sporočilu za javnost

V državah, kjer dosmrtni zapor poznajo, empirične raziskave kažejo, da ta dejansko traja 17 do 18 let. Po tem času so obsojenci pogojno odpuščeni ali pa umrejo. Trideset let dolga kazen zapora bi torej tudi po tem merilu povsem zadoščala. /…/ Rimski statut držav, ki so ga ratificirale, ne obvezuje k temu, da bi uvedle dosmrtni zapor. Zato so lahko drugi razlogi, ne pa rimski statut. Res je, da to kazen pozna veliko članic /EU/, tri pa je nimajo. /…/ Raziskave so povsod po svetu pokazale, da je bistveno pomembnejše od tega, kako visoka kazen je predpisana za posamično kaznivo dejanje, to, kolikšna je stopnja gotovosti, da bo storilec odkrit in kolikšna je stopnja gotovosti, da bo kazenski postopek hitro končan.
Alenka Šelih, profesorica kazenskega prava, v Mladini

Objavljeno pod slovenija | | |