Impol iz Slovenske Bistrice in Talum iz Kidričevega sodita med največja industrijska podjetja na Štajerskem. Gospodarstvo v Slovenski Bristrici dejansko sloni na Impolu, v Kidričevem pa si ne predstavljajo, kaj bi počeli, če ne bi imeli Taluma. Obe družbi sta glavna proizvajalca aluminija v Sloveniji, s tem da nista konkurenta, ampak se dopolnjujeta. Talum proizvaja primarni aluminij, Impol pa aluminij predeluje v polizdelke, zato je Talum njegov največji dobavitelj surovine (20 odstotkov).

Obe podjetji sta v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zabredli v težave, zato sta bili prenešeni na sklad za razvoj, ki je bil ustanovljen kot zadnje upanje za sanacijo izgubarskih in nesolventnih podjetij. Že takrat sta ju vodila sedanja predsednika uprave, Impol Jernej Čokl in Talum Danilo Toplek. Med 98 skladovimi podjetji sta bila Impol in Talum v skupini najbolj problematičnih.

Impol je z razpadom Jugoslavije izgubil 70 odstotkov trga, imel je 10 milijonov dolarjev izgube, pa še sredi 25 milijonov dolarjev vredne naložbe v stiskalnico je bil. To je bila takrat največja naložba v slovenski industriji. Brez pomoči sklada za razvoj, ki mu je odobril za 10 milijonov nemških mark posojila, bi podjetje šlo v stečaj. S posojilom od sklada je Impol delno poplačal dolgove, del denarja pa je porabil za dokončanje naložbe v stiskalnico. Sanacija Impola je trajala od leta 1991 do 1996. Leta 1998 je na zahodnih trgih že ustvaril 80 odstotkov prihodka, se uvrstil med deset največjih slovenskih izvoznikov in posloval z dobičkom.

Zaposleni so leta 1998 z ustanovitvijo družbe pooblaščenke Impol 2000 postali 48,9 odstotni lastniki Impola. Vodstvo podjetja (17 ljudi) pa je še ustanovilo podjetje Upimol, ki je Impol dokapiraliziralo s 100 milijoni tolarjev (po tečaju za zamenjavo tolarjev evre je to 417 tisoč evrov) in v družbi pridobilo 2,5-odstotni lastniški delež. Tako so zaposleni skupaj z menedžerji postali lastniki 51,4 odstotka delnic Impola. Slovenska razvojna družba je ohranila 39-odstotni delež, Kad pa 9,6 odstotka delnic. Jernej Čokl je takrat začel na glas govoriti tudi o kapitalski povezavi s Talumom kot največjim dobaviteljem surovine.

Aprila letos, ko je vlada odšla na obisk v Podravje, je gospodarski minister Andrej Vizjak predlagal, da bi državni Elektro Slovenija 80-odstotni lastniški delež, ki ga ima v Talumu, prodal Impolu. V Financah so takrat izračunali, da je Elesov delež vreden 150 milijonov evrov, ki jih Impol nima, saj je že zelo zadolžen.

Namesto razpisa za prodajo Taluma sta se konec maja državna sklada Kad in Sod odločila ponuditi v prodajo 35-odstotni delež v Impolu. V tem tednu je družba Impol 2000 na dražbi po izklicni ceni 44,8 milijona evrov kupila 45,4-odstotni delež Impola (svoja deleža sta se odločila prodati tudi Probanka in DZU). Tako so zaposleni in bivši zaposleni Impola skupaj z manedžerji postali 94-odstotni lastniki Impola. Jernej Čokl, ki je tudi predsednik uprave Impola 2000, je za Večer povedal, da bodo kupnino plačali do 2. novembra z denarjem od 10-letnega posojila, ki so ga dobili od konzorcija slovenskih bank.

To Impolovo dejanje je lahko vodilo tudi za Talum, se po pisanju Večera strinja Danilo Toplek. Leta 2002 je že poskušal odkupiti Elesov in Kadov delež v Talumu s skupino menedžerjev, v kateri je bil tudi Jernej Čokl, in v okviru domačega konzorcija Sinal, vendar se takratna vlada ni odločila za prodajo. To je bil že tretji neuspešen poskus prodaje Taluma.

Čokl in Toplek sta nedvomno zaslužna, da Impol in Talum po osamosvojitvi nista končala v stečaju. V podjetjih sta poskrbela za razvoj, posodobila proizvodnjo in izvedla ekološko sanacijo. Na prodaji oziroma prevzemu Impola pa leži senca postopka proti Čoklu, ki so ga mariborski kriminalisti avgusta letos ovadili zaradi suma, da je Impol oškodoval za 34 milijonov evrov. Impolovi nadzorniki so v začetku septembra menili, da nepravilnosti ni bilo.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |