Medtem ko se politikom pri iskanju kompromisne rešitve za Kosovo vse bolj mudi, jo izvedenec Centra za evropske politične študije (CEPS) v Bruslju Michael Emerson že ima. Prepričan je, da Rusija v Varnostnem svetu OZN ne bo podprla nobenega predloga, ki ne bo sprejemljiv za Srbijo. Za seboj ima tudi Kitajsko, nje Kosovo sicer prav nič ne zanima, Rusijo in Srbijo podpira zaradi lastnih regionalnih in geopolitičnih interesov.”Razmere so zdaj zelo nevarne, na mizi je več očitno neprivlačnih scenarijev: enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova, ki ga bodo priznale ZDA, EU pa se bo razklala; nestabilnost med srbskimi in albanskimi občinami; povzročitev nestabilnosti na drugih območjih na Balkanu, zlasti v Makedoniji in Bosni,” razlaga izvedenec Emerson. Če Rusija ovira kakršno koli klasično mednarodno resolucijo, mora EU najti ovinek okrog te ovire.

If Russia has put a credible roadblock in place for any classic international resolution of the issue, the EU has to find a way around this roadblock, since it has to bear the likely costs of the unattractive scenarios. Moreover, it alone – being committed to the full integration of the whole of the Balkans into the EU – has the conceivable means to invent a solution that is not blocked by far-away third parties.

Ta ovinek je lahko dopolnilo k Ahtisaarijevemu načrtu ali pa bolj radikalna sprememba, ki je umik zadeve iz Varnostnega sveta OZN in njeno umestitev v okvir evropske integracije, kjer Rusija in Kitajska nimata besede. V tem primeru bi EU odprla pogajanja s Kosovom o novem statusu. Ahtisaarijev načrt bi bil osnova za pogajanja o lastnih kosovskih institucijah, pristojnostih na področju mednarodnih odnosov in o specialnih sporazumih o varnostni in zunanji politiki z jamstvi EU, med drugim za srbsko manjšino. Kosovo bi tudi bilo subjekt jurisdikcije EU na področju evropske zakonodaje, ki bi bila navedena v sporazumu.

Since the ultimate objective, as for all the Balkans, is full integration with the EU, the principle would be one of general application of EU law, subject only to exemptions and transitional arrangements.

Michael Emerson: EU bi vodila politike in programe na Kosovu v sodelovanju s kosovsko vlado. Kosovo bi bilo specialni upravičenec za pridobitev denarja iz evropskih strukturnih skladov in izobraževalnih programov, kot je recimo Erasmus. Določiti bi bilo treba, kateri evropski predpisi bi veljali na Kosovu in bi o njih presojalo evropsko sodišče. Kosovo bi moralo uveljaviti evropske direktive, kar bi morali zagotiviti brez večjih ovir, rešitev pa bi lahko bila kombinacija “Slovenije” in “Lichtensteina”. Slovenija bi kot nekdanja jugoslovanska republika lahko pomagala pri tem procesu, Lichtenstein pa je lahko model, kako po skrajšanem postopku sprejeti in uveljaviti celotno zakonodajo EU s področja trga.

Kosovo v tem primeru ne bi imelo pred palačo OZN v New Yorku svoje zastave, bi pa imelo lastne potne liste, ki bi jih najprej priznala EU, kmalu zatem pa še druge države. Tajvanci imajo recimo potne liste, na katerih piše “Republika Kitajska - Tajvan”, s katerimi lahko potujejo po vsem svetu, čeprav Tajvan zaradi blokade Kitajske ni priznan s strani OZN. Kosovo bi pri EU imelo stalno predstavništvo s posebnimi povezavami do vseh evropskih institucij, razlaga izvedenec CEPS.

The question for European policy-makers is how to spell out this proposal as an imaginative element of a wider and longer European integration strategy for the whol region. The legal status of Kosovo in relation to the EU would be defined in a binding agreement. The key words in this agreement would be a delicate matter for negotiation, including such options as special EU region, or territory, or associated territory or state. Kosovo could be ‘part of the EU’, to employ language sometimes used in agreements dealing with entities with special relationships with the EU. Such words have different connotations in different contexts, and their precise legal meaning has to be found in the supporting legal texts. The EU and Kosovo would thus decide between themselves what words to use and what meaning to give them in the precise context of EU law.

Kosovo v bližnji prihodnosti ne bi postalo članica EU, bi pa imelo podobno kot Norveška, Islandija in Lichtenstein kot del evropskega gospodarskega prostora poseben status. Kanalski otoki so recimo “del” EU, čeprav niso “del” Velike Britanije. Za kosovsko vodstvo je po mnenju Michaela Emersona zdaj čas, ko mora preveriti, “kakšne so ralne možnosti”.

The writing is on the wall, and it reads: “Russia denies you classic independence, with UN-legitimised recognition”. They would be advised to make the best, rather than worst of what the EU might offer, which cannot be vetoed by Russia, China or Serbia. Above all they should choose a route that minimises the chances of violent destabilisation. Kosovo may make political declarations soon about their independence; but this should be framed in a way that allowed the EU to avoid formal UNlevel recognition.

Specialni status kot del EU ne bi pomenil priznanja kot neodvisne suverene države, bi pa pustil odprta vrata za dokončno rešitev statusa v času, ko bi Srbija in Kosovo postala polnopravni članici EU. Ta status tudi ne bi zahteval od Srbije, da bi morala spremeniti svojo ustavo, bi pa ji EU v zameno dodelila status kandidatke in bi se tako lahko pridružila Hrvaški in Makedoniji, ki sta status že imata. Srbija si prizadeva ohraniti minimalno funkcionalno in zakonsko suverenost nad Kosovom, recimo upravljanje z mejo. Za primere, ko bi veljala evropska zakonodaja, bi se dogovorili za tripartitni sporazum med EU, Srbijo in Kosovom.

For several years, the slogan for Kosovo has been “standards before status”, in which status was implicitly understood by Kosovars to mean classic independence, with a flag at the UN. This is impossible for the time being and for the foreseeable future. But at the same time the status quo is itself unsustainable. This presents a classic dilemma situation, which requires therefore a special solution, which would be a special status that the EU, and only the EU, could offer.

Kosovo v bližnji prihodnosti ne more pričakovati klasične neodovisnosti z zastavo pred palačo OZN, sedanji status quo prav tako ni sprejemljiv, zato je potrebna posebna rešitev, ki pa jo lahko ponudi le EU, zaključuje izvedenec CEPS Michael Emerson.

Objavljeno pod svet | | |