Pred enim mesecem je uprava naše monopolne naftne družbe Petrol napovedala prevzemno ponudbo za nadležni Istrabenz. Kakšnih dodatnih strateških razlogov za to odločitev uprave Petrola takrat nismo slišali, zato je obveljala špekulacija, da gre za obrambni manever Petrola pred Istrabenzom, ki je preveč agresivno kupoval delnice Petrola. No, toda en mesec, oziroma 21 delovnih dni v konkretnem primeru, je dolga doba za eno izmed petih največjih slovenskih podjetij vredno na borzi blizu 2 milijardi evrov, da se pripravi na prevzem drugega slovenskega velikana (vrednega blizu 600 milijonov evrov), ki se ob finančnih naložbah in energetiki ljubiteljsko ukvarja tudi z živilsko proizvodnjo in hotelirstvom. Štiričlanska uprava našega največjega trgovca z gorivi s 550 zaposlenimi v matični družbi in s 26 odvisnimi oz. povezanimi družbami v Sloveniji in v tujini bo v 21 delovnih dneh resnično naredila vse, da poišče strateške razloge in podrobno argumentira sinergije, ki bodo nastale pri prevzemu komplementarnega energetskega podjetja. Saj gre vendar za največjo Petrolovo naložbo v zgodovini podjetja! Nadzorni svet Petrola in njegovi lastniki vendar pričakujejo, da bo uprava podrobno argumentirala razloge, za kaj bo porabila za 582 milijonov evrov bančnih garancij.

No, če so (smo) to pričakovali, so (smo) se pošteno ušteli. Uprava Petrola je po 21-tih dneh trdega garanja na zadnji dan roka za oblikovanje prevzemne pobude izdala Prevzemno ponudbo in prospekt za prevzem Istrabenza d.d., ki obsegata bruto 31 strani. V redu, boste rekli, ni impresivno, ampak verjetno gre za 31 strani gosto tipkanih strani s podrobno razčlenjenimi razlogi za prevzem in podrobno utemeljenimi sinergijami, ki bi naj nastale s prevzemom. Ha, dobro jutro, prvi april! Dokument obsega naslovnico in 2 strani formalne prevzemne ponudbe, nato naslovnico in dve strani kazala prospekta za projekt, sledijo 3 strani opisa formalnih pogojev prevzemne ponudbe, 5 strani opisa ciljne družbe, 12 strani opisa prevzemne družbe. In nato veliki finale na strani štev. 24: ključni del dokumenta uprave Petrola, ki se nanaša na največji kapitalski prevzem podjetja v zgodovini njegovega obstoja, predvidenim prevzemnim posledicam namenja 1 (naj izpišem - ENO !) samo stran! Ta famozna 24. stran dokumenta vsebuje 39 redko posejanih vrstic, vključno z desetimi naslovi in podnaslovi. Ali drugače rečeno, vsa vsebina največje, zgodovinske prevzemne ponudbe Petrola in največje domače prevzemne ponudbe v zgodovini Slovenije obsega piškavih 15 (petnajst !) stavkov, razdeljenih med 10 (deset !) poglavij in podpoglavij! Najdaljši (!) del teksta na tej ključni strani prevzemnega prospekta, ki se nanaša na prestrukturiranje ciljne družbe (Istrabenza) obsega 1 (en !) samcat stavek – ga navajam kar v originalu:

4.3.1 Prestrukturiranje ciljne družbe in njeno prihodnje poslovanje

V času priprave prospekta prevzemniku niso znani razlogi, zaradi katerih bi bistveno spreminjal že začrtano poslovno politiko ciljne družbe oziroma izvajal njeno prestrukturiranje, združevanje poslovnih funkcij ali spreminjal lokacije poslovanja ciljne družbe, bo pa prevzemnik izvedel ustrezne dejavnosti za optimizacijo poslovanja glede na začrtano strategijo in poslovno politiko prevzemnika, pri čemer se združevanje primerljivih dejavnosti ciljne družbe in prevzemnika ne načrtuje.

Zelo dobrohotna analiza tega famoznega stavka pove preprosto to, da uprava Petrola ne ve, zakaj prevzema Istrabenz, ne misli spreminjati njegove poslovne politike ali ga prestrukturirati, še manj pa iskati sinergij med primerljivimi dejavnostmi Petrola in Istrabenza.

Pa, gospodje, za božjo voljo, le kaj ste počeli teh 21 delovnih dni?! Mar se niste mogli vsaj malce bolj potruditi? Se niste mogli vsaj delati, da resno mislite s prevzemom? Mar niste mogli vsaj poskusiti ustvariti vtisa, da veste, kaj počnete? Mar niste mogli vsaj malce zakriti, da s prevzemno ponudbo samo izpolnjujete navodilo nekoga, ki tudi ne ve, kaj počne in kaj bi s Petrolom? Mar niste mogli najeti kakšnega svetovalnega podjetja, ki bi vam za manj kot desetinko promila vrednosti prevzemne ponudbe na hitro pripravilo 500 strani gosto natipkanega teksta z analizami svetovnega, domačega in regionalnih trgov energentov, turizma in živilske industrije, s podrobnimi analizami dejavnosti obeh podjetij, s podrobnimi analizami prekrivanja dejavnosti obeh podjetij in možnosti sinergij in prihrankov ter s podrobnimi predlogi za poslovno prestrukturiranje ciljne družbe in integracije v poslovne procese prevzemnega podjetja.

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dnevno diplomira nekaj študentov s tovrstnimi, vendar bistveno resneje zastavljenimi analizami. Gospodje, če že varčujete, zakaj niste najeli koga izmed njih? Lahko bi vam pripravil neprimerljivo bolj kvalitetno analizo sinergij in prihrankov. Če bi ga najeli prek Študentskega servisa po 5 evrov na uro bi vas to stalo vsega skupaj 840 evrov za 21 dni dela. Ste hoteli privarčevati 840 evrov pri 582 milijonov evrov vrednem prevzemu?!

Le kaj si bodo zdaj naši diplomanti mislili o vodstvu podjetja Petrol, d.d.? Gospodje, mene je postalo strah. Kajti če se tako lotevate vaših poslov v tujini, če ste se tako lotili zgodovinskega poslovnega sodelovanja z ruskim naftnim gigantom Lukoilom, kot se lotevate prevzema Istrabenza, me je resnično strah za podjetja v lasti države.

Toda moj osebni problem je še bistveno večji. Namreč, kako naj mojemu 10-letnemu sinu, ki vsak dan med gledanjem dnevnika budno zabeleži, kaj se dogaja z vrednostjo njegove delnice Mercatorja in koliko transformerjev bi si ta dan lahko kupil s prodajo delnice, odgovorim na vprašanje, zakaj Petrol kupuje Istrabenz? Naj rečem, ne vem, sine, tudi Marko Kryžanowski, predsednik uprave Petrola in eden najbolje plačanih menedžerjev v državi, tega ne ve? Naj mu rečem, da zato, ker je dobil ukaz iz vladne palače? Toda tega argumenta moj sin ne razume. Vpraša me, ali je vlada lastnik Petrola. In ko rečem, ne neposredno, pač pa imata dva paradržavna sklada nekaj več kot 28-odstotni lastniški delež, me zgroženo vpraša: ja, kaj pa ostali lastniki, a oni pa to kar pustijo?! Hja, še dobro, da sin nima v lasti nobene delnice Petrola, sicer bi me prisilil, da nemudoma zaščitim njegov kapitalski vložek pred vladnimi pokeraši in kekci iz Petrola.

Le kje je Janša pobral tega Marka Kryžanowskega, da ne zna izpeljati niti tako preprostega navodila?! Ga je snel med faliranimi bruci slabše privatne poslovne šole v Sloveniji? Ga je snel iz Zavoda za zaposlovanje? Je mar njegov daljni bratranec, ki ga je zaposlil na tetino vztrajno moledovanje? Ne, za božjo voljo, Kryžanowski je vendar preizkušen kader, nekdanji direktor enega izmed hčerinskih podjetij AC in pomemben solastnik AC. Hja, res je sicer, da je Kryžanowski nekaj »mutil« glede tega, da je opravil diplomo MBA. Res je, da je pompozno objavil in podpisal namero o skupnem vlaganju z ruskim naftnim velikanom Lukoilom in da potem iz tega nič ni bilo, zaradi česar si naš predsednik vlade več ne upa na obisk v Rusko federacijo. Res je, da se je nespretno zapletal v nekonsistentne izjave za tuje in domače medije glede sodelovanja z drugimi naftnimi družbami. Toda – tudi če ne deli Hermanove poslovne žilice, tudi če je navaden kekec - to piškavo prevzemno ponudbo za Istrabenz bi pa vendarle moral znati bolj strokovno izpeljati.

Ta vlada ima pa res smolo s kadri, ali so izdajalci ali pa nesposobni. Kaj že pravi Sun Tzu v “The Art of War” v poglavju o izdajalcih in kaj pravi v točki, ki se nanaša na nesposobne vojščake?

Objavljeno pod slovenija | | |