Slovenija bi lahko pridobila več tujih neposrednih naložb, ugotavlja minister za razvoj Žiga Turk: “Lastniška struktura ne postaja mednarodna. Pri strateških podjetjih je to morda koristno, za celotno gospodarstvo pa ne,” je po poročanju Dnevnika minister dejal na novinarski konferenci. Ugotavlja, da se v Sloveniji vse prevečkrat “najde nekdo, ki mu ni v interesu, da pride tuji lastnik, in dostikrat skuša svoj interes predstaviti kot nacionalni interes”.

Kdor spremlja, kako vlada strateškim partnerjem prodaja deleže v podjetjih, recimo v Telekomu, kako “išče” strateškega partnerja za železnico in pogovore z Deutsche Bahn, kako se recimo vrti zgodba s prevzemom Petrola, kako je vlada prodala Mercator, kako je do svojih deležev v nekaj ključnih podjetjih prišla Pivovarna Laško, se Sloveniji res lahko samo izogne. Kdo bo pa vlagal v državi, kjer veljajo pravila iz igre monopoli, kjer se nikoli ne ve, kdaj bo stopil v interesno področje katerega od lokalnih mogočnežev, ki si v španoviji s politiko pod krinko nacionalnega interesa delijo ključna podjetja. Ta pa stagnirajo, ker sodobni slovenski menedžerji v njih vidijo le denar za kupčkanje z lastniškimi deleži, vsakršna vlaganja v razvoj pa so odveč, ker se v Sloveniji itak nič ne izplača delati, ker so Kitajci cenejši.

Tudi nasploh so slovenska podjetja usmerjena predvsem na domači trg in nekaj partnerjev, v glavnem v Nemčiji. Če bi jih, bi bila recimo v Bruslju veliko bolj prisotna, kot so, in izrabila vsaj glavne prireditve za svoje predstavitve in navezovanje stikov. Gospodarsko zbornico, ki je, kakršna koli je že bila, vendarle zastopala interese gospodarstva in pomagala pri predstavitvah v tujini, je sedanja oblast razsula. Podjetja tako nimajo več organizacije, ki bi jim pomagala pri predstavitvah na prireditvah, kot so recimo Dnevni odprtih vrat (Open days) evropskih regij in mest, ki so jih prejšnji teden že petič organizirali v Bruslju. Ker prihodnje leto predseduje EU, je Slovenija imela posebno priložnost za predstavitev.

Ker je bila osrednja tema uresničevanje lizbonske strategije na regionalni in mestni ravni, Open days niso bili le priložnost za predstavitev regij in mest, ampak tudi za gospodarstvo, za direktorje podjetij, da so se lahko seznanili z uspešnimi raziskovalno-razvojnimi projekti, dobili natančne informacije iz prve roke, kateri projekti in razpisi jim najbolj ustrezajo, tam so bili partnerji, s katerimi bi lahko vzpostavili stik. Finci vsako takšno prireditev izkoristijo, da predstavijo svoje gospodarstvo in podjetja, možnosti za sodelovanje in vlaganje.

Obiskovalci Odprtih dnevov, bilo jih je okrog 5000 in so jih zanimali v glavnem posli in raziskovalno-razvojni projekti, pa so o Sloveniji v glavnem lahko izvedeli le, da ima neokrnjeno naravo in da se splača priti na počitnice. Na voljo so namreč imeli samo turistično propagandno gradivo, kape in prospekte - še te je menda v zadnjem hipu priskrbela pisarna Slovenske turistične organizacije v Bruslju -, in tako rekoč nobene informacije o podjetjih v Sloveniji, njihovi dejavnosti, razvojnih projektih in načrtih.

Brez podjetij regije in mesta svojih razvojnih projektov ne morejo uresničiti, poleg tega zanje ni na voljo le denar v okviru proračunske postavke za regionalni razvoj, ampak ga precej razdeli tudi evropska komisija. Prek razpisov, ki jih objavi evropska komisija, pa do denarja ni prav lahko priti, opozarjajo svetovalci Interface Europe, zaradi tega je pomembno priti do pravega vira informacij. Ta pa večinoma sedi v Bruslju. Jonas Bylund, direktor evropskega združenja raziskovalnih in inovativnih regij (ERRIN) pa ugotavlja, da se največ krat zaplete že pri iskanju partnerjev za konzorcij, ki je večinoma pogoj za pridobitev projekta.

Slovenske regije in podjetja do informacij o razpisih iz prve roke pridejo težje kot njihovi tekmeci iz drugih držav članic tudi zaradi tega, ker Slovenija v Bruslju nima niti enega predstavništva regij niti gospodarskega predstavništva. Svoje člane zastopa le Slovensko poslovno-razsikovalno združenje SBRA. Njegov direktor dr. Boris Cizelj ugotavlja, da slovenska podjetja še zmeraj izvažajo premalo proizvodov z visoko stopnjo obdelave in imajo premalo patentov in inovacij.

V slovenskih občinah in mestih prav tako Odprtih dnevov večinoma niso izkoristili za predstavitev svojih razvojnih načrtov in priložnosti za vlaganja. Prireditve se je namreč udeležil le mariborski župan. Na letošnji prireditvi se je predstavilo 22 regij in mest iz 33 držav, njihovi predstavniki so sodelovali na 150 delavnicah.

Za regionalni razvoj je v finančnem načrtu EU ali finančni perspektivi, ki je podlaga za pripravo letnih proračunov EU v obdobju od leta 2007 do 2013, na voljo 350 milijard evrov, od tega ima Slovenija na voljo 4,2 milijarde evrov. Ta denar prek javnih razpisov razdelijo države članice. K temu znesku je treba prišteti še 50 milijard evrov, ki jih bo do leta 2013 evropska komisija razdelila za raziskave in razvoj, in 3,2 milijarde evrov, ki jih bo razdelila na podlagi programa za konkurenčnost in inovacije (CIP).

Koristi za gospodarstvo od predsedovanja EU so v največji meri odvisne od tega, kako znajo podjetja posamezne prireditve izkoristiti za svoje predstavitve.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |