Francoski predsednik Nicholas Sarkozy je junija na zasedanju voditeljev članic EU sprožil razpravo o konkurenčnosti. Philip Lowe, generalni direktor za konkurenčnost pri evropski komisiji, pravi, da je treba čestitati “pomembni članici, ki je to vprašanje odprla,” ker je to opozorilo oblastem v državah članicah, kako pomembno je to področje. “Politika konkurenčnosti zagotavlja nekaj, kar zadeva vsakogar v družbi, neposredne koristi imajo potrošniki, podjetja in dobavitelji. “Na začetku zasedanja smo bili zaskrbljeni, a na koncu smo dobili zagotovilo, da močna politika zagotavljanja konkurenčnosti v novi reformni pogodbi EU ne bo degradirana,” je Lowe dejal na pogovoru na Evropskem centru za politične študije (EPC).

Obstoječe pogodbe EU pogosteje vsebujejo določbe o delovanju kot o ciljih, vendar Lowe verjame, da bi konkurenčnost morali sprejeti kot jasen političen cilj.

^{Philip Lowe med pogovorom na EPC}

Zakonodajo s področja konkurenčnosti je treba okrepiti, le tako je mogoče zagotoviti “zdravo konkurenčno okolje”, ki omogoča potrošnikom več izbire, hkrati pa tudi ohranitev proizvodnje kakovostnih izdelkov in storitev. “Istočasno obstajajo tudi primeri, ko je konkurenco bolje zagotoviti z ukrepi ali sektorskimi predpisi. Na energetskem trgu je sektorska analiza recimo pokazala, da podjetja večinoma ne ravnajo v korist potrošnikov. Ugotovili smo, da je treba več konkurence zagotoviti z bolj jasno ločnico med dobavitelji in distributerji. Ta predlog vsebuje nov energetski paket, ki ga je septembra objavila evropska komisija,” je dejal Philip Lowe.

Philip Lowe meni, da je konkurenco bolje zagotoviti s splošnimi predpisi in ukrepi kot s predpisi in ukrepi za specialne primere, kot je odredba o znižanju cen za gostovanje v omrežjih v tujih operaterjev mobilne telefonije (roaming). Predvsem pa je mogoče učinkovito politiko na področju konkurence zagotoviti z doslednim izvajanjem zakonodaje. Konkurenca je na trgu je večkrat premajhna, ugotavlja Lowe, ker pristojni ne izvajajo svojega dela in se s tem problemom nočejo ukvarjati. Evropska komisarka za konkurenčnost Neelie Kroes se ostro bori proti kartelom, izvaja protimonopolne preiskave in na podlagi izsledkov izreka globe, ker v globaliziranem svetu karteli nimajo kaj iskati, je dodal generalni direktor direktorata za konkurenčnost. Lowe priznava tudi, da bi na direktoratu za konkurenčnost potrebovali več ljudi za učinkovitejše preverjanje izvrševanja zakonodaje v državah članicah.

Generalni direktorat za konkurenčnost pri evropski komisiji ravnokar analizira predpise za preiskave na področju konkurenčnosti, saj ugotavlja, da ne omogočajo učinkovitih preiskav kršenja zakonodaje s področja konkurenčnosti v državah članicah. Zdaj ima evropska komisija namreč na voljo le informacije, ki jih dobi od držav članic. Tudi v primeru najbolj odmevne prijave iz Slovenije v zadnjih letih, suma nelegalne državne pomoči pri prodaji Mercatorja leta 2005; bruseljski uradniki pri tem poslu na podlagi podatkov, ki so jih dobili od oblasti v Sloveniji, niso odkrili kršitev direktive o državnih pomočeh.

Glede državnih pomoči se Lowe ne strinja, da povzročajo zmanjševanje konkurence. To je način, kako z javnimi sredstvi pomagati podjetjem, da postanejo konkurenčna, vendar pa je treba “vsak primer natančno preučiti in se prepričati, da ne povzroči neravnovesja na trgu”. Sicer pa država ugodno okolje za svoja podjetja lahko zagotovi tudi z vlaganjem v usposabljanje, izobraževanje in infrastrukturo, torej brez državnih pomoči.

Pomemben dejavnik za zagotovitev konkurence na trgu je še jasna razmejitev med javnimi storitvami in komercialnimi dejavnostmi. Mogoče je, da posamezna država določene dejavnosti opredeli kot javne storitve in jih tako zaščiti, vendar to ne sme biti splošen pojav in nacionalnih šampionov tako ne gre ščititi vse povprek. Evropska komisija na leto po podatkih, ki jih ima Lowe, odloča o 400 primerih združitev in prevzemov podjetij, izda prav tako okrog 400 odločb za državne pomoči in 10 odločb zaradi prepovedanih kartelov.

Slovenska podjetja so premajhna, da bi v Bruslju odločali o njihovih prevzemih in povezovanjih. Podjetja, ki jih evropska komisija oglobi zaradi sodelovanja v nelegalnih kartelih, običajno tudi ne poslujejo v Sloveniji. Tako na direktoratu za konkurenčnost odločajo le o državnih pomočeh slovenskim podjetjem. Te pomoči ji podjetja prijavijo v skladu z evropsko direktivo o državnih pomočeh, dobi pa tudi kakšno pritožbo zaradi suma, da državna pomoč ni upravičena - tovrstno pritožbo lahko pošlje v Bruselj vsakdo, evropska komisija pa se na podlagi zbranih podatkov odloči, ali bo uvedla preiskavo ali ne.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |