Hitri s številkami so nemudoma izračunali, da bo od novembra tretji najbogatejši Slovenec. Malodane uradno, saj bi se kot skoraj tretjinski lastnik družbe Merfin, verjetno skorajšnjega edinega lastnika Merkurja, z dobrimi 160 milijoni evrov uvrstil neposredno za vodilnima na ustrezni lestvici revije Manager. Za zavist in zgražanje bi zadostovalo že veliko manj, o ‘naravi’ menedžerskega odkupa samega pa njegova rekordna velikost (zaokroženo pol milijarde evrov) ne pove skoraj ničesar.

Bine Kordež (51) razen tega, da kupuje podjetje, ki ga kot predsednik uprave vodi že deveto leto, nima veliko skupnega z menedžerji/kapitalisti, ki so pojmu tajkun šele v drugem desetletju tranzicije dali domovinsko pravico v Sloveniji. Nakelskega trgovca z gradbenim materialom in tehničnimi izdelki magister financ Kordež ni spremenil v finančni holding, ampak je ves čas sistematično razvijal in širili njegovo osnovno dejavnost; z izjemo delnic Gorenjske banke kapitala podjetja ni vlagal v podjetja zunaj panoge, ampak v prevzeme konkurentov in/ali komplementarnih podjetij (večje Kovinotehne in manjšega Bofexa, slednjega z dolgovi in tožbami); o širitvi na Balkan ni le govoril ali se izčrpaval z neuspešnimi prevzemi, ampak predvsem delal; družbenemu angažmaju, deloma celo političnemu pozicioniranju, se ni izogibal, nobenega od njegovih uspešnih poslov pa ni mogoče pripisati španoviji s to ali ono oblastjo; in, nenazadnje, novinarjev ni nikoli pošiljal brat obvestil na spletno oglasno desko ljubljanske borze, ampak jim je vselej gledal v oči, ko so od njega pričakovali pojasnila.

Kdo ve pravzaprav, ali je Kordež pred tremi leti sploh razmišljal o tem, da bi Merkur - skupaj s svojo menedžersko ekipo - kdaj prevzel. Natančneje, dokler Merkur - z državnima skladoma Kadom in Sodom - ni prišel na muho aktualni vladajoči koaliciji. Kot pač vsa velika - za slovenske razmere - podjetja z menedžerji, ki so se drznili na ustanovno srečanje Foruma 21. Kordežu se je usodi Zorana Jankovića & Co najprej - v še danes nepojasnjenih okoliščinah - uspelo izogniti (morda ne nepomembno je v tem okviru dejstvo, da se je to ‘posrečilo’ tudi predsedniku uprave kranjske Save Janezu Bohoriču), kasneje, natančneje pred slabim letom dni, pa se je s ‘prijateljsko pomočjo’ Mirka Tuša na dražbi Kadovega in Sodovega deleža za takrat rekordno ceno delnice Merkurja neposrednega pritiska države za vselej otresel. Merfin je te delnice, slabo četrtino Merkurja, od Engrotuša prevzel letos poleti in najkasneje takrat je postalo jasno, da bo Kordež šel do konca.

Ker mu kaj drugega tudi ni preostalo? »Država se je odločila, da bo prodala svoje deleže v večjih podjetjih, zato je razumljivo, da so se pri igralcih na trgu, ki obvladujejo ta podjetja, sprožili določeni mehanizmi, da deleži ne bi prišli v napačne roke,« je Kordež nedavno izjavil za Sobotno prilogo Dela. Napačne roke? Ob menedžerskih odkupih smo slišali že marsikaj, velikokrat pa tudi ničesar, a tale o napačnih rokah je ena bolj neposrednih. Nevarnosti, da državni deleži med privatizacijo pridejo v ‘napačne roke’, namreč ni mogoče zanikati, še zlasti v razmerah praviloma nepreglednega, klientelističnega kupčkanja z davkoplačevalsko lastnino, kakršne je - na dobro utrjenih izhodiščih - do popolnosti prignala ta vladna koalicija.

A pustimo to, dejstvo je, da je Kordež svoje roke ocenil kot prave; z menedžerskim prevzemom si je naprtil izjemno odgovornost, čeprav bo dolgove naložil Merkurju. Da bo lahko servisiral posojilo za prevzem svojim menedžerjem, bo Merkur dobesedno moral ‘rasti in se razvijati’. Vse drugo bi pomenilo povečevanje dolžniškega bremena in Kordež, ki se je neštetokrat ‘zavezal’ socialnemu partnerstvu in družbeni odgovornosti kapitala, bi bil kot kapitalist ob sloves menedžerja, ki dobiček v obliki zanesljive zaposlitve, trinajste plače, božičnice itd. vselej privošči vsem zaposlenim. Drugače rečeno, do leta 2012 načrtovana podvojitev prihodkov Merkurja ( z milijarde evrov lani) in rast, ki bo ustvarjala delovna mesta, sta za kapitalista Kordeža še večji obvezi, kot bi bili za (zgolj) menedžerja Kordeža. Priznanje menedžer leta, ki ga je dobil minuli četrtek, si Kordež potemtakem mora zaslužiti vsaj še enkrat.

Objavljeno pod slovenija | | |