Dvanajst let po izvedbi lastinjenja, ki ni bilo brez zapletov, in devet let po tragični smrti direktorja Franca Premka, ki je to lastninjenje izvedel, se v Petrolu še zmeraj bolj ukvarjajo z lastniškimi spremembami kot z razvojem. Cena, ki jo je Franc Premk moral plačati državi za soglasje za dokončanje lastninjenja, je bila visoka. Leta 1995 je moral kupiti večinski 55-odstotni delež v Nafti Lendava, zanj mu je država izstavila račun v višini več kot milijarde (takratnih) tolarjev. Pa še zavezati se je moral, da bo Petrol za zastarelo rafinerijo dobavljal surovo nafto.

V času, ko je Petrol vodil Premkov naslednik Janez Lotrič, je leta 1998 prvo večjo lastniško spremembo spet izvedla država, ki je imela kot največja lastnica v Petrolu 15,6 odstotka delnic. Te delnice je iz levega prestavila v desni žep oziroma jih prenesla v glavnem na Slovenski odškodninski sklad, ki je bil predhodnik Slovenske odškodninske družbe (Sod). Ta sklad je že imel v lasti 6,8 odstotka Petrolovih delnic, z delnicami, ki jih je dobil od države, pa je postal največji delničar Petrola, kar je še zdaj; skupaj s Kadom država obvladuje približno 28 odstotkov. Se pa do letos precej razpršeno lastništvo Petrola zadnje mesece naglo koncentrira: Istrabenz ima tako nekaj manj kot 15 odstotkov (s prijateljskimi podjetji menda celo dvakrat toliko), skupina podjetij iz imperija belokranjskega mogotca Darija Južne pa nekaj manj kot 10 odstotkov delnic. Posledično je naglo rasla tudi cena Petrolove delnice.

_{vir: www.ljse.si}

Leta 2001 je takratni predsednik uprave Janez Lotrič predstavil načrt o preoblikovanju Petrola v koncern in hkrati napovedal, da ne bo več le naftna družba, ampak slovenska energetska družba, ki se bo ukvarjala tudi s proizvodnjo in prodajo električne energije in projekti na področju ekologije. Takratni predsednik nadzornega sveta Miran Mejak pa je Lotriča ves čas opozarjal, da širitev dejavnosti ni dovolj, ampak se mora Petrol kot največji naftni trgovec za zagotovitev zanesljive oskrbe z gorivi in za lažje premagovanje skokov cen zaradi naftnih šokov strateško povezati s podjetjem, ki črpa nafto in jo v svoji rafineriji predeluje v naftne derivate. Te zahteve je Lotrič skupaj z največjimi delničarji vselej preslišal. Zasnovo za preoblikovanje iz naftne družbe v energetsko družbo mu je kot drugi človek postavil in začel uresničevati Borut Meh, vendar je kmalu odšel sanirat Muro. Leta 2002 je Petrol državi odprodal svoj delež v Nafti Lendava in se umaknil iz družbe. Lotrič je bil do takrat v zelo napetih odnosih z vlado.

Čeprav je Petrol kupil Energetiko Ravne in s tem proizvodnjo električne energije, pa skupaj z Avstrijci ustanovil podjetje za trgovanje z električno energijo, ki ga je kmalu zaprl, je še vedno v največji meri le trgovec z naftnimi derivati. Neuspešno so se namreč končali tudi Lotričevi poskusi, da bi Petrol od države odkupil TE Trbovlje in njen delež v ljubljanski Termoelektrarni-Toplarni oziroma izvedel zamenjavo z deležem v Geoplinu. Ti načrti so delno spodleteli zaradi Lotričeve togosti in nepopustljivosti pri pogajanjih, delno zaradi tega, ker je enake načrte imel tudi Igor Bavčar z Istrabenzom, delno zaradi nasprotovanja holdinga Slovenske elektrarne pod vodstvom Draga Fabijana, ki se je bal konkurence. Hkrati pa takratna oblast za elektrogospodarstvo, ki je bilo v pristojnosti okoljskega ministra Janeza Kopača, ni imela nikakršnega razvojnega načrta. Pri načrtih za prevzem TE Trbovlje in ljubljanske toplarne sta bila Petrol pod Lotričevim vodstvom in Istrabenz pod Bavčarjevim vodstvom do zdaj najresnejša tekmeca in oba ostala praznih rok.

Je pa Petrol s 27-odstotnim deležem še zmeraj drugi največji lastnik Geoplina, edinega slovenskega uvoznika zemeljskega plina. Petrol si je za svoj vpliv v Geoplinu do zdaj najodločneje prizadeval prav tako po volitvah leta 2000, in sicer v času, ko je v vladi energetsko politiko vodil državni sekretar Robert Golob, ki je zdaj za energetiko pristojen v Istrabenzu. Golob je namreč podprl odprodajo državnega deleža v Geoplinu nemškemu Ruhrgasu kot strateškemu lastniku. Zmagal je Petrol in Ruhrgas je zdaj Geoplinov lastnik le posredno prek družbe Ekopur, ki ima 6,5-odstotni delež v Geoplinu.

Po nastopu sedanje vlade so se v Petrolu najprej lotili kadrovskih sprememb. Janez Lotrič je oktobra 2005 odstopil s položaja predsednika uprave. Nasledil ga je Marko Kryžanowski, ki se je na predlog vlade prek nadzornikov, ki so bili nastavljeni prek paradržavnih skladov Kad in Sod, začel dogovarjati o ustanovitvi skupnega podjetja z ruskim Lukoilom. Ko je kazalo, da se je Janševa vlada odločila uresničiti, kar je dolgoletni predsednik nadzornega sveta Miran Mejak zaman predlagal Lotriču, si je Janša letos premislil, Kryžanowski pa je istočasno napovedal povezovanje Petrola z italijanskim Enijem, kar je takoj po objavi sicer precej neprepričljivo zanikal. Kakor koli, enako zamisel je imel pred slabimi desetimi leti že Metod Dragonja kot takratni gospodarski minister. Tudi on pa je kakršne koli pogovore o povezavi Petrola z Enijem zanikal.

Ker do zdaj razvoj ni bil v središču zanimanja lastnikov, družba Petrol v primerjavi s podobnimi družbami v tujini lahko pokaže v glavnem le sodobne in večje bencinske servise kot pred desetimi leti. Petrol tako že zelo potrebuje lastnike, ki jih bo bolj kot nameščanje kadrov in mešetarjenje z lastniškimi deleži zanimal in skrbel razvoj podjetja.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |