Franc Slak, predsednik nadzornega sveta Darsa, ima telefon
vojko, petek, 12. oktober 2007Predsednik nadzornega sveta Darsa Franc Slak je pred dvema letoma za Finance dejal: ‘Rajko Siročič je po našem mnenju najprimernejši za vodenje Darsa, ker je apolitičen, ker je strokovnjak in ker ni povezan z SCT.’ Pa je nadzorni svet pred dvema letoma vladi, navzlic trem namesto petih let z razpisom zahtevanih izkušenj, predlagal, naj za novega predsednika uprave Darsa imenuje Rajka Siročiča, kar je vlada Janeza Janše tudi storila.
Sinoči je taisti Franc Slak v 24ur menil, da je Siročič morda ‘dobil preveliko breme’. Meni nič, tebi nič - ‘dobil’; kot da Slak in ‘njegov’ nadzorni svet s tem nimata ničesar! Kot da Siročiča vladi v imenovanje ni predlagal nadzorni svet in s tem - skupaj z vlado - ‘najprimernejšemu za vodenje Darsa’ naložil ‘morda preveliko breme’.
Zunanje člane oziroma člane nadzornega sveta Darsa, ki jih imenuje njegova skupščina, predlagata prometno in finančno ministrstvo. V bistvu torej vlada oziroma koalicija. In kdor hoče zamenjati nadzorni svet Darsa, mora v koalicijsko usklajevanje. Slak je sinoči očitno ocenil, da novopečenemu ministru za promet Radovanu Žerjavu te stvari niso znane, zato ga je podučil kar preko televizije. Kajti Slak, predsednik nadzornega sveta Darsa, ima telefon, v njem pa številko finančnega ministra Andreja Bajuka. In tako je Slak sinoči samozavestno povedal, da Bajuk zamenjave nadzornega sveta Darsa, o kateri govori prometni minister Žerjav, ne bo dovolil. Tako da mu je minister pred petimi minutami povedal po telefonu.
Siročiča potemtakem kar, ‘morda je dobil preveliko breme’, nadzorni svet Darsa pa varuje koalicijsko usklajevanje. Drugače rečeno, Slak ni politična sirota, Rajko Siročič, predsednik uprave Darsa, pač, on je koaliciji odslužil. O njegovi odstavitvi zatorej minister Žerjav, politični lahkokategornik, sme govoriti, sploh s privoljenjem predsednika vlade Janeza Janše, nikakor pa ne o zamenjavi nadzornega sveta Darsa. Še več, če minister Žerjav pravi, da Siročič ni naredil napak, vendar da ne more delati pod takšnim pritiskom javnosti, ga Slak popravi, da je nemara Siročič vendar ‘dobil preveliko breme’.
Pa to še ni vse, kajti po Slaku je Siročič (’ni povezan z SCT’) tudi odgovoren za to, da so ‘izvajalci postali močnejši od naročnika’. Pa kje se je doslej skrival ta Slak, ki tako pronicljivo analizira razmere izza požarnega zidu koalicijskega usklajevanja? Kdo je ta Slak, ki je bil v nadzornem svetu Darsa, ko Siročiča še ni bilo v upravi, izvajalci pa so bili najmanj toliko močnejši od naročnika kot danes?
Ni povsem gotovo, da Radovan Žerjav ve, koga in česa se je lotil, ko se je odločil zamenjati nadzorni svet in predsednika uprave Darsa. Ne zaradi Siročiča in tudi ne zgolj zaradi Slaka. Tukaj je namreč še ministrova matična stranka, SLS, ki dolga leta vodi prometni resor - zlasti pa njegov avtocestni oddelek - kot svoj fevd. Kdor bi hotel oddajo avtocestnih naročil narediti pregledno, gradnjo pa racionalno, hitro in kakovostno, bi moral zamenjati ne le Siročiča in Slaka, ampak tudi ‘nevtralizirati’ ljudsko stranko. Minister Žerjav za to nima moči, predsednik vlade Janša pa ne volje. Dars bo dobil novega siročiča, navsezadnje morda celo slake, klientelistično-lobistični sistem pa bo ostal nedotaknjen.
Objavljeno pod slovenija |
|
|





Čeprav se strinjam s tem, da se Žerjav loteva prevelikega zalogaja, moram priznati, da mi je njegov nastop simpatičen. Vsekakor ima prav, ko pravi, da je treba zamenjati siroto, ki (očitno v imenu drugih) vodi Dars, zamenjati je treba tudi nadzorni svet na čelu s plevelom, ki se je tam vse preveč razrasel in ki mu ni nerodno javni interes pogojevati s strankarskimi dogovori. Zadnjega je treba pravzaprav zamenjati že zato, ker ni sposoben zagotoviti sklepčnosti NS, tudi kadar gre za tako pomembna vprašanja, kot je rok in cena izgradnje najbolj spornega cestnega projekta zadnjih let. In še zato, ker kljub nenehnim težavam z enim in istim izvajalcem (beri SCT), ta še naprej dobiva v delo tiste flikice cestnega križa,ki jih je spodoben graditi. Še več, v naslednjem letu ne bo prisoten samo na enem gradbiščku! Ampak problem je seveda še nekje drugje in tam bi se ga bilo treba najprej lotiti. Če že ni mogoče disciplinirati vodstva SCT, ki s svojimi ponudbami očitno nenehno zavaja investitorje (ne samo pri cestah, tudi pri gradnji opere je natančno tako), potem bi to podjetje morda lahko disciplinirali vsaj tako, da bi mu onemogočili dostop do javnih razpisov za gradnjo državnih projektov, ker v svojih ponudbah očitno laže ali pa preprosto niso sposobno prav izračunati stroškov in oceniti zahtevnosti gradnje tistega, česar se loteva.
Nepojmljivo se zdi, da ob trenutnem dogajanju s šentviškim predorom (da drugega niti ne omenjam), tako nezanesljivo podjetje sploh še dobi kakšno delo. Če bi bila država dober gospodar, bi seveda zahtevala, da najprej dokonča tisto, česar se je (očitno slabo pripravljeno) lotilo, potem pa bi - ampak samo morda - lahko dobilo kakšno novo delo. Seveda pa takšno stanje ni od včeraj, gre za dolgoletno prakso, ki jo omogoča popolnoma nepregledno ravnanje države in koruptivno vedenje posameznikov pri koritu.