Ker letos mineva 60 let od podpisa ustanovnega akta za Tamovo proizvodnjo, je Pokrajinski arhiv Maribor v razstavišču Archivum pripravil razstavo o Tovarni avtomobilov Maribor. Na ogled je do konca decembra 2007. »Pripravili smo jo po enakem vzorcu kot lani za propadli mariborski gigant Metalno. Tematsko smo jo zaokrožili tako, da smo izpostavili del fotografskega gradiva in originalnih arhivskih dokumentov, ki opozarjajo na značilno dogajanje v Tamu,« pojasnjuje dr. Slavica Tovšak, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor.

Fond Tovarne avtomobilov Maribor je Pokrajinski arhiv Maribor po njenih besedah prevzemal nekajkrat. »Bili smo postavljeni pred dilemo, ali se gradivo uniči ali ga prevzeti v stanju, v kakršnem so ga zapustili ustvarjalci. Izbrali smo slednjo rešitev in gradivo sami popisali po osnovnih tehničnih enotah. V arhivskih depojih imamo gradivo Tovarne avtomobilov Maribor za obdobje od leta 1941 do 1998, ki obsega 137 tekočih metrov (z drugimi besedami pomeni to 1118 tehničnih enot). Najstarejši dokumenti, iz obdobja med letoma 1941 in 1945, so fotografije in načrti, ki prikazujejo začetek gradnje tovarne avgusta 1941. Dragocen vir za proučevanje zgodovine Tama je tudi kronika izpod peresa nekdanjega finančnega direktorja Milana Šmida, ki pojasnjuje najpomembnejše dogodke med letoma 1941 in 1983,« pripoveduje direktorica arhiva.

^{Dr. Slavica Tovšak: Arhivsko gradivo nekdanjih mariborskih gospodarskih gigantov ima za nas posebno ceno. Čeprav običajno ne obsega kontinuirane celote od nastanka do propada podjetja, je na osnovi večine dokumentov mogoče rekonstruirati mejnike, ki prikazujejo pomembna obdobja za posamezno podjetje, mejnike njihovega razcveta oziroma tehnološkega napredka in njihovega padca.}

Originalnih dokumentov, ki bi sledili razvojnim dogajanjem Tama med letoma 1945 in 1950, arhiv ni prevzel. Ta vrzel kaže na to, pravi direktorica, da so bili morebiti odtujeni, uničeni ali so ostali v rokah posameznikov. Še vedno pa obstaja možnost, da je glede na povojno centralizacijo del gradiva ohranjen v nekdanjem arhivu Jugoslavije v Beogradu. Pokrajinskemu arhivu Maribor kot pristojnemu arhivu, so bile predane: personalne mape in delavske knjižice zaposlenih, matične knjige, kartoteka parcel in Tamovih nepremičnin, dokumenti o registraciji Tama in njegovih predstavništev. »Velik del gradiva pa vsebuje več tisoč fotografij. Večina je žal brez ustreznih identifikacijskih podatkov, kar močno zmanjšuje njihovo vrednost in pomen. Prav tako imajo posebno vrednost investicijski programi in prikaz proizvodnje v različnih časovnih obdobjih. Za obdobje med letoma 1950 in 1977 so bili zbrani in predani tudi zaključni računi,« zbirko opisuje Slavica Tovšak.

Da je imel razvojni oddelek pomembno mesto v Tamovi organizacijski strukturi, po njenih besedah kažejo ohranjeni načrti, številne konstrukcijske risbe, računalniški modeli in računalniška avtomatizacija razvoja motorjev. Za poznavalce Tamove proizvodnje je na primer zanimiv sklop gradiva o raziskavi in razvoju krmilnih modulov za serijsko preizkušanje motorjev, projektni sklopi, konstruiranje delovnih strojev in motorjev, tehnični podatki vozil, katalogi rezervnih delov, mnogi načrti na mikrofilmih, ki zahtevajo posebna znanja pri njihovi identifikaciji, Tamovi standardi. Ohranjeni so tudi številni zapisniki samoupravnih organov in delavskega sveta ter upravnega odbora.

Zbrano gradivo kaže, da so zasnovo za nastanek Tama na Teznem po zasedbi Maribora leta 1941 določili Nemci. Nemška vojna industrija je namreč potrebovala varno in primerno lokacijo za dograditev tovarne letalskih delov. Z gradbenimi deli in pripravo infrastrukture so pričeli že 25. julija 1941. Tovarno so gradili vojni ujetniki iz različnih držav. Sodelovali so tudi Mariborčani, vzporedno z gradbenimi deli pa so tudi že izobraževali bodoče delavce in strokovne kadre.

Prvi trije proizvodni objekti so bili končani do začetka aprila 1942, čeprav je začetna proizvodnja stekla že konec leta 1941. Za Nemce je bila nova tovarna ključnega pomena, pravi Tovšakova, kar dokazuje podatek, da je bilo sredi leta 1942 v tovarni zaposlenih 7105 ljudi, od tega jih je bilo 4278 vključenih v proizvodni program, preostali pa so sodelovali pri gradbenih delih. V letu 1943 so zaradi nevarnosti zavezniških zračnih napadov Nemci pričeli pospešeno graditi podzemne bunkerje na površini 8512 kvadratnih metrov, ki naj bi kot rezervna lokacija omogočali nemoteno nadaljevanje proizvodnje ob vse pogostejših napadih na tovarno. Zavezniška letala so v začetku leta 1944 povzročila precejšnjo škodo zlasti na proizvodnih objektih, bilo pa je tudi precej mrtvih in huje poškodovanih.

»V začetku leta 1945 je bil v tovarni vse večji kaos. Ne le da je upadala proizvodnja, tudi število zaposlenih se je naglo zmanjševalo, popuščala je disciplina, delovni proces je bil vse bolj okrnjen, poslopja so bila v veliki meri porušena. 8. maja so tovarno za nekaj dni zasedli Bolgari, ki so povzročili še dodatno škodo na objektih in strojni opremi, pred njimi je tovarno zavarovala močna enota KNOJ, oblastni organ – Okrajni odbor Maribor desni breg – pa je že 14. maja 1945 pozval nekdanje delavce, naj se vrnejo na delovna mesta. Odziv je bil velik in pričel se je boj za ohranitev dediščine nekdanje tovarne. Po obisku Josipa Broza Tita junija 1945 in po nacionalizaciji je bil Miloš Brelih imenovan za prvega delegata v Tovarni letalskih delov. Tovarna se je pričela specializirati za sestavo vozil v razstavljenem stanju. Nato je Zvezno ministrstvo za industrijo odločilo, da se bo podjetje preusmerilo v avtomobilsko proizvodnjo,« ugotavlja Slavica Tovšak.

Prvi avtomobil, ki so ga naredili v Tamu, je bilo tovorno vozilo Pionir, ki so ga izdelovali po češki licenci. Izdelovali so ga 15 let in naredili 17.416 vozil. V tem času so na njem po lastnih načrtih izvedli številne izboljšave in lastno izdelane konstrukcije.

_{Proizvodnja tovornjaka Pionir (Foto: Pokrajinski arhiv Maribor)}

_{Tovornjak Pionir (Foto: Pokrajinski arhiv Maribor)}

Pomemben mejnik za Tam je 31. december 1946, ko je vlada FLRJ sprejela dokument o preimenovanju tovarne letalskih delov v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno, ki sta ga podpisala Josip Broz Tito in minister za industrijo Boris Kidrič. Slavica Tovšak ugotavlja, da je bil to ustanovni akt ene izmed prvih tovrstnih tovarn avtomobilov v državi. »Začetek je bil težak. Kot v celotni državi so imeli težave zaradi vsesplošnega pomanjkanja materiala, specialnih strojev, gradbenega materiala, strokovno usposobljenih kadrov. Kljub temu so uspešno popravljali in izdelovali različna vozila, prenosne poljske kuhinje, avtomobilske prikolice, ventilatorje za rudnike, avtomobilske kompresorje za polnjenje zračnic in drugo,« razlaga direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor. Pomembna prelomnica za Tam je bila, nadaljuje, sklenitev licenčne pogodbe z zahodnonemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone januarja 1957. V vozila novega programa je bilo vgrajenih 30 odstotkov domačih delov. Leta 1961 se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Pod novim imenom so na trg kmalu dali družino vozil TAM 2000.

Tovarna se je širila predvsem z lastnimi viri in z v letu 1967 odobrenim kreditom pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Na tej osnovi so lahko takoj pričeli proizvodnjo 2000 vozil. Ta vozila so prodajali v vse več držav, tudi v Bolgarijo, Egipt, Kongo, Gano, Zambijo, Turčijo, Indonezijo in Kolumbijo. V letu 1985 so recimo načrtovali izdelavo 14.500 vozil in 18.000 motorjev. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil Tam med prvimi 48 podjetji v državi, kjer so poskusno uvedli samoupravljanje.

_{Tamov tovornjak TAM 4500 B (Foto: Pokrajinski arhiv Maribor)}

Tamova uspešnost, ki je trajala do osemdesetih let prejšnjega stoletja, se je v naslednjem desetletju prevesila v krizno obdobje, to je obdobje sanacij, preoblikovanj, iskanj rešitev znotraj tovarne in s pomočjo države, razpada trga in države. Vse to je spremljalo rastoče nezadovoljstvo delavcev, ki so upali, da bosta vodstvo in država našli rešitev za obstoj podjetja. Ker je niso našli, je bil 3. junija 1996 za vse odvisne družbe, tudi za Tovarno avtomobilov Maribor, uveden stečaj.

»V Pokrajinskem arhivu Maribor trenutno hranimo 555 fondov s področja gospodarstva, kar pomeni 5000 tekočih metrov gradiva. Arhivsko gradivo nekdanjih mariborskih gospodarskih gigantov ima za nas posebno ceno. Čeprav običajno ne obsega kontinuirane celote od nastanka do propada podjetja, je na osnovi večine dokumentov mogoče rekonstruirati mejnike, ki prikazujejo pomembna obdobja za posamezno podjetje, mejnike njihovega razcveta oziroma tehnološkega napredka in njihovega padca. Posamezni fondi s področja gospodarstva so med drugim tudi dokaj dober pokazatelj določenega časa, prostora ter političnega ozračja, ki je tako ali drugače usmerjalo dogajanje na področju gospodarstva,« vrednost in pomen hrambe takšnega gradiva utemeljuje Slavica Tovšak.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |