Čeprav je danes Petrol objavil napovedano ponudbo za prevzem Istrabenza, njegove ‘prave’ namere niso nič bolj jasne. Iz ponudbe same ni mogoče razbrati, ali Petrol sploh ima resen namen prevzeti Istrabenz ali pa ’se gre’ prevzem le zato, da bi dosegel kakšen drugi cilj. Kakšen bo razplet celotne zgodbe, v kateri je Istrabenz na drugi strani v minulih tednih kopičil delnice Petrola, je tako tudi na podlagi današnje ponudbe mogoče le ugibati.

Petrol za delnico Istrabenza ponuja 100 evrov, nekaj več, kot so za Kadov in Sodov približno 28-odstotni delež neuspešno ponujali Engrotuš, Delta M in Kranjska investicijska družba (slednja s 95 evri največ). Je pa 100 evrov hkrati tudi precej pod včerajšnjo borzno ceno (135 evrov), kar dopušča ugibanja, da Petrol bodisi pričakuje konkurenčne ponudbe (denimo skupini Istrabenzu prijateljskih družb) bodisi poskuša ‘znižati’ tečaj oziroma oboje. Vsekakor je cena Istrabenzove delnice danes po objavi ponudbe strmo padla čez 10-odstotno dnevno omejitev in se ob razmeroma skromnem prometu ustalila šele nekje pri 125 evrih.

Po objavi ponudbe so možnosti tako še vedno najmanj tri: da gre za prijateljski prevzem, da gre za zaigrano ‘prijateljsko prevzemanje’ (torej pomoč pri menedžerskem odkupu Istrabenzu) ali da gre za sovražni prevzem. Cilji prvega, kakor jih uradno navaja Petrol, so vprašljivi, kajti nekatere ’sinergije’ so ekonomsko šibko utemeljene, druge so (predvsem pri plinu) s stališča konkurence močno sporne, povrh pa niti Petrol niti Istrabenz ’strateškega partnerstva’ te vrste nista načrtovala. Cilji zadnjega, torej sovražnega prevzema, so nejasni: vstop Petrola ob hkratnem nadpolovičnem deležu Istrabenzu prijateljskih družb lahko prinese blokado pri določanju strateških usmeritev in vsega, kar je, do operativne ravni, povezano z razvojem in uspešnostjo poslovanja Istrabenza. Niti ena niti druga uprava doslej ‘narave’ prevzema nista opredelili.

Glede na vse, kar smo v podobnih primerih videli zadnja leta so (na ‘predvečer’ druge obletnice Kadove in Sodove odsvojitve Mercatorja), tako še najbolj ‘logični’ cilji druge možnosti, ‘prijateljskega prevzemanja’. Toliko bolj, ker v Petrolovi prevzemni ponudbi ni določen prag uspešnosti, odločilna morebitna prodajalca sta iz istega, ‘državnega tabora’ - Kad in Sod, pri poslu pa posreduje borzna hiša Perspektiva, eden večjih lastnikov Petrola in zvesta zaveznica države v nekaterih drugih lastniških spopadih (recimo Terme Čatež).

Istrabenzova uprava lahko po Petrolovi ponudbi menedžerski odkup nadaljuje in konča tako, da sama s konkurenčno, nekaj višjo ponudbo od Petrolove, še vedno pa občutno pod borzno ceno in v navidezni tekmi s Petrolom od Kada in Soda kupi delnice lastnega podjetja. Kad in Sod bi imela priročno razlago za davkoplačevalce, vse skupaj bi se dogajalo pred njihovimi očmi, a še vedno netransparentno, brez dražbe, brez razpisa in v ‘incestnem’ krogu med vrhovi vladajoče koalicije in njihovimi prijatelji.

Lahko pa ima prevzemanje celo ‘radikalen’ cilj, torej netransparentno ‘odtujitev’ Istrabenza in Petrola malodane hkrati (vsekakor pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami) spet ob sodelovanju države. Do nje bi prišlo v primeru, ko bi Petrol prevzel Kadov in Sodov delež v Istrabenzu, ta pa pridobil večino v Petrolu, s čimer bi Petrolove delnice v Istrabenzu postale lastne delnice - Istrabenza. Drugače rečeno, Istrabenzova uprava bi svoj menedžerski odkup dokončala s prevzemom Petrola.

V Petrolovi prevzemni ponudbi, skratka, ni videti niti ničesar ekonomsko racionalnega niti ničesar davkoplačevalcem prijaznega niti ničesar politično etičnega.

Objavljeno pod slovenija | | |