V madžarskih podjetjih strateškega oziroma ‘nacionalnega’ pomena bo po novem ‘protiprevzemnem’ zakonu v podjetjih strateškega oziroma nacionalnega pomena možno omejiti glasovalne pravice ne glede na lastniški delež. Takšno določbo ima v Sloveniji v svojem statutu med drugim Pivovarna Laško, čeprav je njena omejitev v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah in odločbo ustavnega sodišča izpred skoraj natančno dveh let.

Najprej o madžarskem zakonu, ki ga je parlament malodane soglasno (ob le štirih glasovih proti) sprejel včeraj pozno popoldne in ki bo po mnenju poznavalcev zanesljivo spravil pokonci bruseljske varuhe svobodnega trga. Ti so se oglasili že pred sprejemom zakona.

Charlie McCreevy, the single market commissioner, wrote to Budapest on Tuesday warning it against adopting a draft law, often referred to as the “lex Mol”, that would tighten the regulations on takeovers for companies with strategic importance.

Zakona, s katerim hoče socialistična vlada Ferenca Gyurcsanyja pred sovražnim prevzemom zaščititi energetska podjetja in podjetja za oskrbo z vodo, predvideva ‘odobritev’ prevzemnikovega poslovnega načrta, možnost odkupa lastnih delnic podjetja-tarče v času prevzemne ponudbe in, kot rečeno, omejitev glasovalnih pravic na 10 odstotkov.

The new law also did away with the so-called “breakthrough” provision in companies _ like MOL _ in which the government has a preferential share, which allowed for eliminating voting limits for any shareholder whose stake in a company reached 75 percent. This means that even if a shareholder acquired 75 percent of a company, in reality it could be prevented from taking effective control of the firm. It also allows companies to buy back their own shares, even after a public buyout offer has been made, while prospective buyers are limited to one public bid for the company every six months. The bill erased the 10 percent limit on a company’s holdings of its own shares as treasury stock.

Takšno glasovalno omejitev že zdaj ima v svojem statutu naftna družba Mol, v kateri ima avstrijski OMV več kot 20-odstotni delež in ga namerava še povečati oziroma podjetje za 14 milijard evrov prevzeti. Omenjenega zakona se je zato prijelo neuradno ime lex Mol, saj še povišuje ‘požarni zid’ okrog podjetja, ki sicer samo pridno prodira na sosednje trge.

Na evropski ravni morda najbolj odmevna odprava omejitve glasovalnih pravic - v primeru Volkswagna - še ni uradna, je pa zanesljiva in jo bo luksemburško sodišče predvidoma objavilo še pred koncem leta. Nemškega proizvajalca avtomobilov je, v kombinaciji z lastniškim deležem dežele Spodnje Saške, skoraj pol stoletja varovala pred sovražnim prevzemom, saj bi morebitni večinski lastnik imel ne glede na delež le 20 odstotkov glasovalnih pravic.

Pivovarna Laško je ob podobni statutarni omejitvi navzlic noveli zakona o gospodarskih družbah (leta 2001) in ob dveh letih nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča* konsolidirala lastništvo v rokah sebi oziroma svoji upravi prijateljskih družb. Po njenem statutu (kakor je objavljen na spletni strani pivovarne) namreč ne more noben delničar imeti več kot 8 odstotkov glasovalnih pravic, s čimer ves ta čas ni bila le družba zavarovana pred prevzemi, ampak tudi nadzorni svet in uprava pred delničarji (recimo pred zahtevo Kada in Soda, leta 2003 še pomembnih lastnikov PL, da se omejitev odpravi).

Zdaj bodo laški pivovarji - če bi komu, ki bi moral skrbeti za spoštovanje zakonov po naključju vendarle prišlo na misel, da od njih to zahteva - lahko statut v tem pogledu mirno spremenili. Nevarnosti, da bi se Bošku Šrotu & Co kdo vmešaval v ‘notranje zadeve’, ni več.

* _{Tukaj se opravičujem za površen pregled odločb ustavnega sodišča v prispevku
Danes Volkswagen, jutri Laško}

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |