Kdo je najuspešnejši pri vlaganjih v raziskave in razvoj, vsako leto objavi evropska komisija. Na seznamu 1000 evropskih podjetij, ki so lani največ investirala v znanost in raziskave, sta iz Slovenije na 242. mestu Krka in na 975. mestu Sava. Drugih paradnih konjev slovenskega gospodarstva na tej lestvici kljub rekordni gospodarski rasti ni.

Krka je lani iz lastnih sredstev za raziskave in razvoj investirala 52,6 milijona evrov, kar je 31 odstotkov več kot leta 2005. V poslovnem poročilu Krke piše, da je družba imela lani 160 milijard tolarjev (po mojem izračunu 667 milijonov evrov) čistih prihodkov od prodaje in 47,5 milijarde tolarjev (198 milijonov evrov) dobička iz poslovanja. Prihodki od prodaje so bili za 21 odstotkov višji kot leta 2005, dobiček pa za 20 odstotkov. To pomeni, da je Krka lani bistveno bolj povečala vlaganja v raziskave in razvoj, kot je povečala prodajo in dobiček.

Med podjetji iz novih članic je na lestvici 1000 evropskih podjetij, ki so lani največ investirala v raziskave in razvoj, pred Krko na 229. mestu le madžarski farmacevt Gedeon Richter (57,6 milijona evrov). Tudi Avstrijci imajo pred Krko na 208. mestu le proizvajalca kovin Voest-Alpine z vložkom 66 milijonov evrov.

Sava je lani za raziskave in razvoj porabila 3,5 milijona evrov, kar je 7,4 odstotka več kot leta 2005, ugotavlja evropska komisija. Po podatkih iz poslovnega poročila je Sava v letu 2006 ustvarila 169,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 19 odstotkov več kot leta 2005. Čistega dobička je imela 34,1 milijona evrov, kar je 11 odstotkov manj kot leta 2005. Sava je torej lani vlaganja v raziskave in razvoj povečala bistveno manj kot prihodke od prodaje, jih je pa povečala kljub temu, da je imela manjši dobiček kot leta 2005. Družbe, ki so na lestvici evropske komisije uvrščene med 950. in 999. mestom, so v letu 2006 za raziskave in razvoj namenile podoben znesek denarja kot Sava, in sicer med 3,7 in 3,3 milijona evrov.

Na lestvici 1000 podjetij zunaj EU, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj, je na 11. mestu švicarski Novartis, ki je lastnik ljubljanskega Leka. Novartis je v letu 2006 za raziskave in razvoj porabil 4 milijarde evrov, kar je 10,7 odstotka več kot leta 2005. Ker evropska komisija ne navaja, kje so družbe z njene lestvice investirale v raziskave in razvoj, ni navedeno, ali je del tega denarja Novartis porabil za raziskave in razvoj tudi v Ljubljani.

Evropska komisija ugotavlja, da so bila leta 2006 pri vlaganjih v raziskave in razvoj vodilna podjetja s področja faramcije in biotehnologije, po zmanjšanju v letu 2005 pa so tovrstna vlaganja spet povečala kemijska podjetja.

Pharmaceuticals & biotechnology becomes the top R&D investing sector, overtaking the technology hardware & equipment sector. This sector is represented by many EU companies. Many pharmaceutical companies show a strong increase of R&D investment, e.g. Merck (+24.3%), AztraZeneca (+15.5%), Roche (+15.5%), Johnson & Johnson (+12.9%), GlaxoSmithKline (+10%).
Chemicals shows a strong recovery in R&D investment (+9.8%), compared to the negative growth of the previous year. This is especially pronounced in the EU group of companies (+17%) where the large chemical companies show impressive R&D growth rates, e.g. Bayer (+30.3%), Solvay (+20.3%) and BASF (+19.8%). This is partly due to processes of acquisitions and concentration in the sector.
Aerospace and defence raised its R&D investment by 12.5% continuing the trend of strong growth of the past years. The sector’s most representative companies, EADS and Boeing increased their R&D investment by 21.2% and 47.7% respectively.

Na prvem mestu svetovne lestvice je ameriški farmacevt Pfizer z vlaganji 5,7 milijarde evrov. V letu 2006 je v primerjavi z letom 2005 vlaganja v raziskave in razvoj povečal za 2,1 odstotka in tako zrinil s prvega mesta Ford Motor, ki je tovrstna vlaganja lani v primerjavi s predlani zmanjšal za 10 odstotkov na 5,5 milijarde evrov. S sedmega mesta v letu 2005 se je z vložkom dobrih 5,4 milijarde evrov na 3. mesto na svetovni lestvici 2006 povzpel farmacevtski velikan Johnson&Johnson. V primerjavi z letom 2005 je za raziskave in razvoj porabil za 12,5 odstotka več denarja. Microsoft je s povečanjem tovrstnih vlaganj za 8,2 odstotka na 5,4 milijarde evrov leta 2006 v primerjavi z letom prej s četrtega mesta zrinil najuspešnejše evropsko podjetje Daimler-Chrysler. Ta avtomobilski velikan je lani investiral v raziskave in razvoj 5,2 milijarde evrov, kar je 7,3 odstotka manj kot leta 2005. Med prvo deseterico je sicer najbolj padel ameriški General Motors, leta 2005 je bil še tretji, lani pa se je moral zadovoljiti z devetim mestom, čeprav je znesek za raziskave in razvoj zmanjšal le za 1,5 odstotka na 5 milijard evrov.

The performance of Scoreboard companies further improved in the past year. Sales of EU companies grew by 10% and sales of US and Japanese companies grew by about 8%. The profitability of EU companies increased further to 11.6% (between 12.9% for the US and 7.4% for Japan).
The 2007 EU Industrial R&D Investment Scoreboard shows that the top 1000 R&D investors in the EU increased their R&D investments by 7.4% in 2006 (5.3% in 2005) while the top 1000 investors based outside the EU stepped up their R&D by 11.1% (7.7% in 2005).

_{Vlaganja v raziskave in razvoj v letu 2006 po sektorjih}

_{^{Vir: Evropska komisija}}

Slovenija je z dvema podjetjema na lestvici 1000 evropskih družb, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj, med najslabšimi državami članicami Unije. Prav tako samo dve podjetji ima na tej lestvici Poljska, slabši sta Portugalska in Latvija s po enim podjetjem. Luksemburg s samo 400 tisoč prebivalci jih ima denimo 5, Avstrijci kar 31, Finci 67 in Irci 12. So pa tudi članice, ki na lestvici 1000 evropskih podjetij, ki največ vlagajo v raziskave in razvoj, nimajo nobenega, to so Ciper, Estonija, Litva, Malta in Slovaška.

O razmerah v Sloveniji je Franček Drenovec v Dnevnikovem Objektivu napisal:

Slovensko ekonomijo poganjajo (a) podjetja izvoznega sektorja, in sicer vse bolj le visokotehnološke panoge v kemični in elektroindustriji itd., ter (b) njihovo “mehko zaledje” na univerzah in inštitutih, ki zagotavlja podlage za nujno nenehno preobražanje neposredne proizvodnje. Recimo temu sklopu - prek katerega je Slovenija integrirana v svoje evropsko okolje, se od njega uči in po tem vzorcu napreduje - naš “moderni sektor”. Zrasel je v daljšem preteklem obdobju, ožji izvozni sektor dokončno v zadnjem desetletju pred osamosvojitvijo, z ustreznim napredkom po liberalizaciji in odprtju trgov.
Potem smo odkrili lastnino in kapital in v hipu pozabili na vse drugo. O državnem kapitalu smo nekaj že rekli. Domači zasebni kapital pa je nastal doslej v večjih obsegih le v bolj obrobnih segmentih ekonomije, v trgovini, gostinstvu, gradbeništvu, pivovarstvu, drobnih financah in drugih panogah, usmerjenih na domači (dvomilijonski!) trg. Z njimi ni seveda nič narobe. Je pa to le struktura, kakršna poganja “dežele v razvoju”. Dosegamo neko fenomenalno gospodarsko rast, ki pa izvira izključno iz povečanega zaposlovanja in čisto nič iz povečane produktivnosti! Rast je umeščena v veliki meri v nizkoproduktivnem “tranzicijskem sektorju”, ki daje take rezultate samo zaradi enormnega zadolževanja in uvoza.
Medtem ko raste zaposlovanje v gradbeništvu po 10 odstotkov na leto, je zdrknila rast v razvojnem jedru “modernega sektorja”, tj. v izobraževanju, že skoraj na nič. Stopnja financiranja slovenskega visokošolskega sistema je padla v evropskih primerjavah že na samo dno in se le še znižuje.

Objavljeno pod znanost in tehnologija, gospodarstvo | | |