Pred novim še “lepšim” dnevom samo na kratko:
vsak se z nečim ukvarja in če zmore vodit Ultro, potem zmore G. Golobič
če je rekel da ni čas bil takrat in da noče v politiko nazaj, potem je to mislil, ker ni bil pravi čas in ko pride vedno pravi čas se postaviš tja kjer veš, da kliče…
o profilu pa, saj ga ni popolnega in biti prvi na udaru, pa tudi ni lahko, poleg nastopov je še polno obveznosti in na te se redko pomisli…

Sladke sanje
Irena

Na kadrovsko politiko je Gregor Golobič, predsednik sveta LDS, ponosen, čeprav se zaveda, da ni brez napak. Nekdanji prvi kadrovnik Slovenije je z nami spregovoril tudi o zamenjavah v nekdanji Službi družbenega knjigovodstva, Dursu, NLB, Telekomu, računskem sodišču in o odhodu old boysov.

* Kako je bilo prej in kako je zdaj s političnimi kadrovanji? Se je koalicijsko trgovanje s TR 3 preneslo na Brnčičevo, kjer je Ultra?

Koalicijska usklajevanja še vedno potekajo na TR 3 in vladi, vendar brez moje navzočnosti. Za nazaj ne morem niti nočem zanikati, da sem imel velik vpliv na dogajanje na tem področju, prek vzvodov, ki jih ima politika pri nas in tudi drugje na voljo. Čeprav ni kadrovske politike brez napak, sem v resnici ponosen na to obdobje. Težava je, da z izjemo kratke Bajukove epizode ni vzporedne kadrovske politike, ki bi omogočala primerjavo in vrednotenje. Čas bo izrekel sodbo. Kar se napak tiče, je bilo zame presenetljivo spoznanje, da ne gre toliko za to, da ne bi vedel dosti o nekom, ampak da se tudi ljudje, za katere bi dal roko v ogenj, spremenijo, ko zasedejo neko funkcijo. Tak znameniti primer je bila Romana Logar, ki sva jo takrat z Janezom Kopačem kot neodvisno osebo “spravila skozi” za direktorico takratne SDK (Službe družbenega knjigovodstva) kot strokovno alternativo strankarskemu kandidatu, ki ga je forsirala takratna SKD, in to kljub nasprotovanju predsednika vlade, finančnega ministra in številnih drugih.

* Kaj pa na področju gospodarstva?

Obdobje tranzicije, ki se časovno ujema z obdobjem vpliva LDS, se ni končalo le s koncem privatizacije, ampak v mnogih primerih z zamenjavo generacije na vodilnih mestih. Del zgodb o tako imenovanih old boysih izhaja iz tega. Prepričan sem, da bo čas pokazal, da je kadrovska politika LDS pripomogla k temu, da je nova, mlada in bistveno razbremenjena ekipa ljudi dobila priložnost, da se izpostavi, preizkusi in izkaže, priložnost, na katero bi morala sicer čakati še kar nekaj časa. Po mojem mnenju bo to dejstvo dolgo- ali že srednjeročno najbolj dragoceno, kar bo ostalo za tem obdobjem, če seveda odmislim epohalne zgodbe o EU ipd. Sam se s kadrovanjem neposredno ne ukvarjam več, kvečjemu se z menoj posvetujejo o kakšni zadevi. Nazadnje na primer glede kandidatov za predsednika računskega sodišča.

* Pred mesecem dni so nepričakovano zamenjali upravo Telekoma.

Po dogodku sem se pogovarjal z ministrom Gantarjem, ki je bil že dlje časa nezadovoljen z - kot je že večkrat povedal - “nehigienskim” odnosom med Siolom in Telekomom. Po drugi strani sta bila oba umaknjena člana uprave tam neprofesionalno kot direktorja hčerinskih družb, s čimer se je ob imenovanju želelo premagati prevelike in zgodovinsko povezane napetosti med materjo in hčerkama. V tem smislu sta minister Gantar in predsednik nadzornega sveta očitno presodila, da je napočil čas za okrepitev uprave Telekoma, kar je smiselno ob napovedovanem prihodu trše konkurence na vseh področjih in v kontekstu priprave možne privatizacije, pod pogojem, da se okoliščine izkažejo za primernejše kot v preteklih letih. Odločitev se je časovno ujela z uspehom ministrovega dolgoletnega prizadevanja Liborja Vončino kot prvovrstnega in mednarodno izkušenega menedžerja s področja telekomunikacij pripeljati nazaj v Slovenijo in na Telekom.

Gregor Golobič: Nazaj v politiko me ne vleče (Finance, januar 2004):

* Kaj pravite na špekulacije, da imate Ultre že dovolj in vas mika nazaj v politiko?

Moja lastnost je, da ne sledim nekemu dolgoročnemu načrtu. Tako kot nikoli nisem v resnici načrtoval vstopa v politiko, tako tudi v Ultro nisem prišel z vnaprej zamejenim ciljem, da zvozim, recimo, tri planske petletke. Kaj šele, da bi se šel nekakšno maškarado in skrit na Ultri taktiziral za odrešeniško vrnitev v politiko. Moje delo v Ultri se še niti ni dobro začelo. Načelna odprtost glede prihodnosti - prav nasprotno - pomeni, da se za zdaj ne vidim nikjer drugje kot tu, kjer sem.To pa ne pomeni, da ne bom nikoli videl izziva še kje drugje.

* In to je lahko tako v gospodarstvu kot politiki?

Teoretično tudi v politiki, tega ne izključujem. Toda v prihodnjih desetih letih ne vidim nič takega, kar bi me potegnilo nazaj vanjo.
* Zakaj je za nekatere tako sporen odnos med vami in Mobitelom?

Na področju telekomunikacij so se srečevali mnogi politični, strankarski in “ostap-benderski” interesi. Na mestu, na katerem sem bil, sem se zelo hitro znašel v navzkrižju teh interesov ter srečal z raznimi skušnjavci in skušnjavami. Skupina znotraj Peterletove SKD si je zamislila, da mora država “šenkati” koncesijo njihovemu Detlu 5, tu je bil s svojimi računicami Digitel, še pred tem Iskra Telekom … Tu je morala vlada - in moj vpliv na to ni nobena skrivnost - potegniti določene poteze, da prepreči tovrstne razprodaje in s tem onemogoči razne finančne odvode. Če LDS ne bi imela take moči in vloge, bi bile mobilne telekomunikacije precej manj razvite, vrednost državnega premoženja, ki ga prek Telekoma predstavlja Mobitel, pa za faktorje nižja. Razumljivo je, da ljudje, ki so na tem področju iskali bližnjice za svoje zasebne interese, po eni strani nad tem niso bili navdušeni in imajo zamere, še posebno, ker so po drugi strani nagnjeni k temu, da sklepajo o drugih izključno po sebi.