Bolj kot ta kampanja poteka, bolj kot se razvija, bolj mi je všeč ta ideja, da sem razumljen kot kandidat levice, namreč v tem smislu, ker so taka vprašanja, kot je socialna pravičnost, prizadevanje za zaustavitev socialnega razslojevanja, se pravi vrednote, ki so mi drage, /…/ postale zelo pomembne. No in če to definira moj položaj na levici, potem sem seveda v polni meri kandidat levice.
Danilo Türk, predsedniški kandidat, med soočenjem na vest.si

Veste kako, če si v demokraciji, upoštevaš realnosti volivnega sistema in če volivni sistem na koncu prinese koalicijo raznorodnih strank, jaz mislim, da Zares ni istoroden z SD in niti ne z SDS, pomeni, če bi bila taka koalicija, bi bila to zelo zanimiva raznorodnost. Manjka mi sicer nekaj zanimivih vsebin, ki bi te tri lahko povezale, ampak konec koncev o tem odločajo volivke in volivci.
Mitja Gaspari, predsedniški kandidat, med soočenjem na vest.si

V dobi informacijske družbe je nedopustno, da se kdo počuti samega. Tako kot sta nedopustni lakota in slaba hrana. Podražitve najbolj osnovnih živil, predvsem pa visoke cene sadja in zelenjave, nista pravi ukrep k blaginji in zdravju ljudi. Naše prihodnosti tako kot brez informacijske tehnologije ni tudi brez dobre hrane. Truditi bi se morali, da bi bila dostopna vsem. Zadnjič je neka gospa, ki preverja kvaliteto hrane, dejala, da ne razume, zakaj rišemo prehranjevalne piramide in ljudi učimo, kako in kaj naj jedo, hkrati pa dvigujemo cene. Tudi sam se to sprašujem.
Lojze Peterle, predsedniški kandidat, na peterle.si

***

Res je, da ima Slovenija višjo inflacijo v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, še posebej evropske monetarne unije, še zdaleč pa nimajo najvišjo inflacijo in ima najmanjšo inflacijo v primerjavi z državami članicami Evropske unije, ki imajo primerljivo gospodarsko rast. Torej, tega problema vlada niti ne podcenjuje in je naredila vse v tem času, kar je v okviru njenih pristojnosti, da bi bilo stanje boljše, vendar pa vlada, prvič, ne more vplivati na ravnanje nekaterih notranjih subjektov in tukaj je prišlo v zadnjem času do nekaterih neupravičenih podražitev, trgovci so izkoristili neko situacijo, ki je nastala po uvedbi evra, po prenehanju obdobja dvojnega označevanja cen in situacijo v svetu, ko smo na sploh, ko je Evropa pa tudi večina svetovnih držav soočeno s slabo letino in z dvigi hrane na svetovnih trgih oziroma prehrambenih surovin, ti niso tako visoki kot so se po nekod odrazili v ocenah končnih produktov, zato je del teh povišanj bil neupravičenih, vendar to ni, treba je odkrito priznati, kakorkoli smo kritični do trgovcev, da to ni osnovni vir teh podražitev ali pa inflacijske številke v Sloveniji, osnovni razlog je predvsem v višjih cenah energentov. Trenutna cena nafte je bistveno višja od napovedi tako v Sloveniji kot v Evropi in cena nafte oziroma energentov v Sloveniji, ki je relativno majhno gospodarstvo, smo pa popolnoma odvisni od uvoza, vpliva bistveno bolj na podražitve kot pa v večjih ekonomijah.
Janez Janša, predsednik vlade, v odgovoru na poslansko vprašanje

Ne gre le za ceno hrane in nafte. Če bi bilo tako, bi bile tudi v drugih državah cene hrane in nafte vzrok za višjo inflacijo.
Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, na tiskovni konferenci

Strinjam se z oceno, da so vzroki inflacije lahko bistveno širši od zgolj podražitev energentov in osnovnih živil, da so vzroki za inflacijo lahko tudi v bolj prikritih elementih, na katere opozarja guverner, in da je to pojav, s katerim se moramo čim bolj učinkovito spopasti.
Andrej Vizjak, gospodarski minister, na tiskovni konferenci

Podatki jasno kažejo - in to je Umar povedal ne le enkrat, ampak desetkrat -, da so to konkretne panoge, predvsem je cena hrane, nafte in naftnih derivatov, julija se je podražila rekreacija. To je dejstvo. Kdor to zanika, ne more naprej razpravljati, ker o tem lahko razpravljamo le na podlagi podatkov, ne pa želja, takšnih ali drugačnih. /…/ Hkrati pa je jasen in zgovoren tudi podatek o izvrševanju proračuna v letu 2007, ko se je močno zniževala javna poraba kot delež v BDP in posledično tudi primanjkljaj. Ta bo do konca leta 2007 znašal okrog 0,6 odstotka BDP (narejeno po metodologiji ESA 95), kar je približno 200 milijonov evrov. To ne more biti in ni vzrok nekega pregrevanja.
Andrej Bajuk, finančni minister, v Sobotni prilogi

Objavljeno pod slovenija | | |