V Sloveniji je več kot 400 pekarn, ki na leto spečejo okrog 135 ton kruha in pekovskega peciva. Več kot polovico ga zamesijo v velikih industrijskih pekarnah, med katerimi ima največji tržni delež Žito - prek povezanih družb okrog 30 odstotkov. Eden največjih problemov slovenskih pekov je zmanjševanje prodaje, saj je prebivalec Slovenije po statističnih podatkih pred 10 leti na leto pojedel 70 kilogramov, zdaj le še 60 kilogramov kruha. Prej ga je zvečer ostalo na policah 3 do 4 odstotke, zdaj že okrog 15 odstotkov, kar na leto znese 15 tisoč ton. Hkrati ko peki povečujejo ponudbo kruha, kar seveda dodatno stane, imajo vse večje stroške tudi s kruhom, ki ga ne morejo prodati. Ti stroški so eden od pomembnih razlogov, da je kruh v Sloveniji vse dražji.

Žito kot največji ponudnik moke, kruha, testenin in pekovskih izdelkov v Sloveniji, ima v svoji skupini Pekarno Vrhnika, Kruh Pecivo, Dolenjske Pekarne, Žito Gorenjko, mariborski Intes, Šumi in še manjšinski delež (26,3 odstotka) v Mlinopeku iz Murske Sobote. Za pripojitev mariborskega živilsko-predelovalnega podjetja Kruh pecivo je družba Žito dobila soglasje urada za varstvo konkurence 9. avgusta 2001.

Da je Pekarna Vrhnika kot odvisna družba kupila 17-odstotni delež v ajdovskem Mlinotestu, je uprava Žita prek spletnih strani ljubljanske borze potrdila 10. maja 2004. Urad za varstvo konkurence pa je 16. julija 2004 potrdil pripojitev družbe Intes k Žitu. To je bila v bistvu formalnost, saj se je družba Intes že leta 2002 združila z družbo Žito Mlini, je pa zanimiva utemeljitev urada, zakaj povzavi ne nasprotuje.

Urad je ugotovil, da do prekrivanj dejavnosti družb skupine Žito ter družbe Intes in njenih odvisnih družb prihaja na področju mlinarstva (proizvodnja in prodaja pšenične moke) in testeninarstva (proizvodnja in prodaja trajnih testenin), ter da poleg tega obstojijo vertikalne povezave med dejavnostjo družbe Intes (proizvodnja pšenične moke) in dejavnostmi družb skupine Žito, ki od Intesa nabavljajo pšenično moko za proizvodnjo proizvodov na trgih pekarstva, svežih slaščičarskih izdelkov in zamrznjene hrane. Urad je kot upoštevna trga določil trg pšenične moke in trg trajnih testenin v Republiki Sloveniji.
Ob upoštevanju različnih dejavnikov je Urad ugotovil, da se na upoštevnem trgu pšenične moke v RS konkurenčni pritisk povečuje, zato koncentracija na tem upoštevnem trgu ne bo povzročila izločitve ali bistvenega zmanjšanja učinkovite konkurence.

Dolenjske pekarne je Žito prevzelo junija 2006, ni mu pa uspel prevzem Mlinotesta, ima pa v tem podjetju 24,99 odstotka delnic. K temu deležu je treba prišteti še 17-odstotni delež žitove odvisne družbe Pekarna Vrhnika, kar pomeni, da ima največje mlinsko-pekarsko podjetje v državi v Mlinotestu dejansko 42 odstotkov delnic. Za prevzem Mlinotesta se je lani neuspešno potegovala tudi Pekerna Blatnik, ki je v družinski lasti. Ta Pekarna je poskušala prevzeti tudi Žito. Največji lastniki Žita so Kapitalska in Odškodninska družba (15 ozroma 12 odstotkov delnic) in skupina KD Matjaža Gantarja (23 odstotkov).

Pekarna Grosuplje pa slovenski trg s kruhom obvladuje prek Mercatorja, saj je njegova odvisna družba. Celjsko regijo obvladuje Klasje Celje , ki je oktobra 2005 svoje delnice umaknilo iz borzne kotacije. Klasje je lastniško povezano z mariborsko pekarno Jager in s Ptujskimi pekarnami. Na notranjskem je ena od večjih pekarn Pekarna Postojna, ki je sicer v lasti treh družbenikov.

Janez Bojc iz skupine KD, ki je član nadzornega sveta Žita, je po letošnji skupščini družbe, ki je bila julija, po pisanju Financ podprl povezavo med Žitom in Mlinotestom. Konsolidacija je v pekarski panogi po njegovih besedah nujna, zato lastniki povezovanje Žita in Mlinotesta močno podpirajo. Torej lahko med peki pričakujemo nove povezave, ali bodo na račun prihrankov prenehali dražiti kruh, pa ni slišati.

Objavljeno pod gospodarstvo | | |