GOST RAZGLEDOV

dr. Lev Kreft
profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
direktor Mirovnega inštituta
kandidat (ZL)SD na predsedniških volitvah leta 2002
lev.kreft@guest.arnes.si

Vsake predsedniške volitve spremljajo komentarji, da pri nas predsednik republike nima bog ve kako pomembne vloge in da so volitve pravzaprav dolgočasna zadeva, če jih primerjamo z lokalnimi ali državnozborskimi. Jasno: kako pa ne bi bile dolgočasne, če nas pa prepričujejo, da ne gre za nič pomembnega. Prej, ko smo imeli Kučana in potem Drnovška, pa so komentatorji tarnali, da so volitve nezanimive, ker se že vnaprej ve, kdo bo zmagal, medtem ko so funkciji pripisovali včasih kar čudežno moč, češ, za vsem, kar se pri nas dogaja, stoji Kučan s svojo udbomafijo. No, če drugega ne, lahko volimo tako, da se zdaj do konca ne bo vedelo, kdo bo zmagal, predsedniško mesto pa bo že zato postalo bolj pomembno!

Nad tem, da nas tudi pri volitvah zanima predvsem, ali so zabavne ali dolgočasne in jih potemtakem državljanke in državljani dojemamo kot razvedrilo, bi lahko začel točiti krokodilje solze, vendar jih ne bom, ker menim, da je politika zares razvedrilna dejavnost, le da se v monarhiji zabava en sam, v aristokraciji se jih samo izbranih nekaj, v demokraciji pa se moramo zabavati vsi, tisti, ki bodo ali ne bodo izvoljeni, pa se vsaj za nekaj časa pražijo na vročem ognju, da si ne bodo kaj preveč mislili, ko bo eden od njih zasedel tron. Pri vsaki igri pa je najbolj razvedrilno, če je tekma napeta in negotova, in to vsaj iz dveh razlogov: napeto pričakovanje in nato doživetje presenetljivega izteka prinaša gledalkam in gledalcem veliko užitka, hkrati pa prisili tekmece in tekmice, da se potrudijo in dajo za zmago prav vse, kar premorejo. Če je prvemu še lahko očitati, da je zgolj užitkarsko prodajanje zijal, pa je drugo zanesljivo pomembna sestavina kakovostnega demokratičnega procesa.

Na vso srečo imamo volivke in volivci v rokah nekaj veščin, s katerimi lahko k razvedrilnim in hkrati kakovostnim volitvam kaj prispevamo. Tu so seveda v vseh anketah najprej tisti, ki so se že odločili, na koga bodo stavili, in (kot kažejo ankete) tudi tisti, ki so se že odločili, da na te volitve v nobenem primeru ne gredo. Vmes pa so tisti, ki zares odločajo – volivke in volivci, ki bodo zanesljivo šli volit, vendar se še niso odločili, kako bodo volili. Vsa kampanja se igra v resnici prav zaradi teh, ki dajejo vsem kandidatkam in kandidatom priložnost, da se izkažejo. In prav tem volivkam in volivcem, ki še ne vedo koga, vedo pa, da bodo volili, velja tudi moj razvedrilno-demokratični predlog.

Mislim, da je jasno, kako je treba voliti, da bosta dosežena oba prej navedena cilja - napete in razvedrilne volitve, pa tudi dvig kakovosti demokracije. V prvem krogu je nujno glasovali predvsem – za drugi krog. Torej za kogarkoli, samo za Lojzeta Peterleta ne, saj si njegove zmage v prvem krogu lahko želijo le tisti, ki že vedo, da bodo v vsakem primeru volili zanj in tako ali tako so ves čas v večini. Nič nimam proti Lojzetu Peterletu, bog ne daj, ampak zmaga v prvem krogu je za še tako trdnega in klenega politika skrajno nevzgojna. Če si skupaj izborimo drugi krog, se bo potem že vsak odločil, kakor se bo odločil, eni hitro, drugi pa šele na volišču, le dovolj tesno mora biti, da bo res zanimivo in kakovostno.

Kajti take, napete in negotove volitve, imajo svojo razvedrilno in demokratično funkcijo: tisti, ki zmaga, se mora iz napetih in negotovih volitev naučiti, da lahko kot predsednik predstavlja vse državljanke in državljane le, če predstavlja tudi tiste, ki ga niso volili. To pa bo storil le, če je tistih, ki ga niso volili, kar nekaj.

Objavljeno pod gost razgledi.net, slovenija | | |