Gospodarski minister Andrej Vizjak je v sinočnjih Odmevih (ponovno) zagotovil, da je urad za varstvo konkurence (UVK) na preži, da bi preprečil morebitno kartelno dogovarjanje med trgovci oziroma dobavitelji. Hkrati je, v duhu predsednika vlade Janeza Janše, za današnje Delo njegovo ministrstvo poudarilo, da je v okviru svojih pristojnosti naredilo vse za zajezitev zvišanja cen hrane. Kaj to pravzaprav je in kakšni so bili dosežki, pa po aktivističnem posegu vlade pred mesecem dni ne vemo kaj prida, čeprav ministrstvo pravi, da je dobilo večino zahtevanih podatkov od dobaviteljev in trgovcev. Res pa je medtem iz ‘osebnih razlogov’ odstopil dolgoletni direktor UVK Andrej Plahutnik (po podatkih iz zanesljivih virov se bo preselil v kabinet kmetijskega ministra), človek, ki je v minulih letih odobril vse koncentracije trgovcev in živilcev.

Tega, zakaj se pri nas zunanji cenovni šoki (v primeru podražitev živil cene surovin) v celoti prenesejo na potrošnike, drugod v Evropi pa ne, za zdaj očitno ne zna prepričljivo pojasniti nihče. Pravzaprav niti Banka Slovenije, čeprav je na drugi strani očitno, da se njena analiza inflacijskih vzrokov bistveno razlikuje od analize vladnega urada za makroekonomske analize (Umar). V BS inflacijo namreč pripisujejo proizvodni vrzeli oziroma previsokemu agregatnemu povpraševanju, medtem ko Umar vztraja pri ‘nestrukturnih’ vzrokih oziroma cenah nafte in hrane na svetovnem trgu.

Umarjeva razlaga je vladi prijaznejša, saj ne spodbuja kritičnega razmišljanja o močno pospešeni investicijski dejavnosti države (denimo avtocestni program), pa tudi o proračunski porabi oziroma pravkar predstavljenih osnutkih proračunov ne. Vlada vztraja, kakor je bilo mogoče v ponedeljek razumeti premiera Janša, pri začudenju, da inflacija povzroča tolikšno skrb v časih, ko je dvakrat nižja od rasti gospodarstva, ni pa povzročala skrbi v časih, ko je bilo razmerje obrnjeno. Natančno to logiko izpričuje tudi proračun, ki upošteva povečanje prihodkov in izdatkov na podlagi gospodarske rasti, zaradi česar je možno odstotkovno zmanjšanje primankljaja, ki ga tako rad poudarja finančni minister Andrej Bajuk.

Vlada s tem, da sama varčuje zgolj navidezno (pa še to na ‘nepravih’ mestih) sindikatom sama daje v roke glavni argument za plačne zahteve do delodajalcev. Pravzprav od njih pričakuje zmernost, ki jo svetuje tudi Banka Slovenije, sama pa je ne izpričuje. Če sidro teh zahtev oziroma pogajanj ne bo storilnost, ampak inflacija, bodo inflacijska pričakovanja tako rekoč uzakonjena. Morebitno znižanje evrskih obrestnih mer zaradi drugačnih razmer v večini gospodarstev evrooobmočja in ‘prešibkega’ dolarja pa bi šlo v nasprotno smer, kakor bi potrebovalo gospodarstvo za ohladitev.

Če je evrska obrestna mera 4 odstotke, Umar pa za letos napoveduje 4,3-odstotno inflacijo, pomeni, da bo morda kmalu še bolj ‘pametno’ trošiti in se zadolževati, torej početi prav to, česar ne bi smeli - ne država ne podjetja in ne državljani. In če je vlada, denimo s proračunom, že doslej storila vse, da bi vplivala na rast cen, je dražja hrana le uvertura.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |