Meso po starih cenah dobite v glavnem le še v manjših, neodvisnih mesarijah, a tudi tam se bo menda do konca meseca podražilo. Najbrž za nekaj manj, kot se je v prodajalnah vodilnih trgovskih verig, kjer so cene, odvisno od vrste mesa, višje tudi do 20 odstotkov, v povprečju pa, sodeč po Mercatorjevem seznamu napovedanih podražitev z začetka septembra, za kakšnih 10 odstotkov. Kot ob nedavnih podražitvah kruha, trgovci tudi tokrat pravijo, da so zanje odgovorni dobavitelji. Katera podjetja v Sloveniji torej obvladujejo trg z mesom in mesnimi izdelki?

V Mariboru je največji proizvajalec rdečega mesa Tovarna mesnih izdelkov Košaki, ki mu urad za varstvo konkurence po letu 2000 ni izdal nobene odločbe o koncentraciji, Ljubljanska borza pa je objavila le obvestila o lastniških povezavah s trgovskim podjetjem Jadran iz Sežane, ki je tretji največji posamični lastnik podjetja. Največje lastnice TMI Košaki so zadruge (44 odstotkov), 30 odstotkov delnic pa imajo poslovni partnerji, med katerimi je tudi Jadran Sežana. Največji posamični delničarki TMI Košaki sta Kmetijska zadruga Ptuj in Kmetijska zadruga Lenart. TMI Košaki večino živine odkupi od zadrug, ki so njene lastnice. Zadruge si tako na eni strani prizadevajo kmetom plačati čim manj, na drugi strani pa hočejo to živino čim dražje prodati mesarjem. Pri tem pa pridejo v konflikt interesov. Dražje kot živino prodajo mesarju TMI Košaki, boljši poslovni rezultat imajo konec leta, hkrati pa hočejo tudi dobiti čim višje dividende od TMI Košaki. Ampak če mesar preveč denarja porabi za nakup živine, ima manj dobička. Če mora mesar kupiti živino po višji ceni, pa pač strošek preloži na potrošnika, da zaradi tega konec leta nima nižjega dobička.

V Pomurju trg z mesom obvladuje skupina Panvita iz Rakičana, ki združuje kmetijska podjetja in proizvodnjo mesa. Panvita je pomemben proizvajalec mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji nasploh. Po lastnih podatkih ima na trgu prašičev 25-odstotni delež, pri reji piščancev 11-odstotnega in pri proizvodnji mesa in mesnih izdelkov 15-odstotnega. Skupina povezuje 10 družb, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, prirejo mesa, proizvodnjo mesnih izdelkov, pa tudi z ekologijo in energetiko. Panviti urad za varstvo konkurence od leta 2000 ni izdal nobene odločbe. Ker se s Krasom ravnokar dogovarja o poslovnem sodelovanju, si bo položaj na trgu še okrepila, čeprav so pogovore o povezovanju odložili, kakor so poročale Finance.

Skupina Panvita in Kras sta zaenkrat zainteresirani za sodelovanje na poslovnem področju, je povedal prvi mož Panvite Dejan Židan. “V tem trenutku kapitalsko povezovanje ni potrebno, seveda pa to ne pomeni, da se v bodoče kapitalsko ne bomo povezovali,” je dodal. Pri tem ni želel razkriti, kaj naj bi zajemalo prihodnje poslovno sodelovanje.

Krasu, ki je v lasti predsednika uprave Edvarda Fonde in menedžerjev, je urad za varstvo konkurence januarja 2004 dovolil nakup podjetja Mesnine dežele Kranjske. “Ob upoštevanju stanja konkurence na upoštevnem trgu prodaje rdečega mesa, na upoštevnem trgu prodaje poltrajnih mesnih izdelkov in na upoštevnem trgu prodaje trajnih mesnih izdelkov, ni izkazan resen sum, da bi bila koncentracija neskladna s pravili konkurence,” je presodil urad. Mesnine dežele Kranjske je Krasu odprodal Mercator.

Kras se ne povezuje le s Panvito, prek družbe pooblaščenke Emona je lastniško povezan tudi z družbo Farme Ihan, ki je eden največjih rejcev prašičev v državi. Prek družbe Taxigroup je družba Farme Ihan hkrati lastniško povezana še z drugim velikim rejcem prašičev - Panvito. Panvita, Farme Ihan in Kras tako dejansko obvladujejo rejo prašičev v Sloveniji.

Farme Ihan, ki ima v lasti Litijsko mesarijo in Go-Ko (Govedoreja Kočevje), je leta 2005 prevzela meso Kamnik in po lastnih podatkih zredi petino vseh prašičev v Sloveniji. Urad za varstvo konkurence Farme Ihan po letu 2000 ni izdal nobene odločbe od koncentraciji. Leta 2006 je družba Farme Ihan kljub temu postala 25,4-odstotna lastnica KG Rakičan, ki je nosilna družba Panvite.

Skupina MIP združuje proizvodna podjetja MIP, Pomurka Mesna industrija, Pomurka Reja in Prašičereja Podgrad. Urad za varstvo konkurence je MIP decembra 2005 dovolil povezavo s Prašičerejo Podgrad. V Celjskih mesninah so lani prav tako izvedli menedžerski odkup, od takrat zadruge nimajo več večinskega deleža v podjetju, a vodstvo kljub temu računa na nadaljnje sodelovanje.

Trg s perutninskim mesom in izdelki v Sloveniji obvladuje Perutnina Ptuj. Urad za varstvo konkurence ji je 26. avgusta 2002 izdal soglasje za prevzem Kmetijskega kombinata Ptuj in za prevzem podjetja Jata, d. d. Urad za varstvo konkurence pri omenjenih prevzemih ni videl nevarnosti za zlorabo monopolnega položaja, čeprav so v Financah ugotovili, da bo “Perutnina Ptuj po končanih postopkih pripojitev obvladovala približno 80 odstotkov slovenskega trga perutninskega mesa, na trgu piščančjega mesa pa bo imela približno 70-odstotni tržni delež”. Čez slabo leto dni je Perutnina Ptuj od urada za varstvo konkurence dobila še soglasje za prevzem Agrokombinata Maribor.

Največja lastnica Perutnine Ptuj je Perutninska zadruga Ptuj (23,5 odstotka). Slabih 9 odstotkov delnic Perutnine ima Pivovarna Laško, ki obvladuje trg pijač, 8 odstotkov pa Radenska, ki je del skupine Pivovarne Laško (ki ima med drugim pomemben lastniški delež v Mercatorju). Pri Perutnini Ptuj torej gre za lastniške povezave od rejcev perutnine vse do trgovine.

Novembra 2006 je urad za varstvo konkurence na trgu s perutninskimi izdelki dovolil novo koncentracijo, družbi Jata Emona, ki je v lasti menedžerjev, je dovolil prevzeti družbo Pivka Perutninarstvo.

Glede na podatke iz priglasitve in drugih dostopnih podatkov Urad ugotavlja, da v zvezi z obravnavano koncentracijo ni izkazan resen sum o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence.

Čeprav je na trgu je še precej manjših proizvajalcev rdečega in perutninskega mesa, na odkupne cene živali za kmete in končne cene mesa in izdelkov za potrošnike seveda odločilno vplivajo družbe, ki obvladujejo trg.

Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija | | |