Pisanje in branje - staromodno sranje?
vojko, ponedeljek, 1. oktober 2007Pa pride Janez Janša in reče: ‘Volite Boruta Pahorja, on zmore več!’ Pardon, pa pridejo časopisi in se (?) oglašujejo: ‘Gibljive slike povedo več!’ Pa ne da ja?
Torej glejte, branje je odveč, branje je out, branje je staromodno sranje, branje je naporno. (Da ne govorim o pisanju.) Glejte gibljive slike, pozabite na tiskane besede, video vam bo povedal več, kot bi vam zmoglo sporočiti še toliko besed. Ne reče se zaman To je treba videti, to se ne da opisati!
Časopisna televizija preplavlja medijski prostor kot hudournik. V sedmih dneh so po optiki in bakrenih paricah pridrli zurnal24.si/cms/novice/video, videodnevnik.tv in danes še studio.delo.si. Prvi kot proizvod brezplačnega (multi)medijskega koncepta vse-v-enem, druga dva kot posledica nemoči, da bi s tiskano besedo pritegnila mlado občinstvo in zajezila odtekanje oglasov.
Da se časopisi (ne le slovenski) množično, prostovoljno in malodane navdušeno odpovedujejo ‘izvirni’ kompetenci tiskane besede, se mi zdi izjemno tvegano. Prepričati občinstvo, da delaš boljša televizijska poročila, reportaže in soočenja kot ‘prava’ televizija, ne more biti kratkotrajen proces in majhna naložba. Nasprotno! Kaj bo medtem s časopisom? Če drži, da bi itak poginil od starosti ali ne - brez hrane bo shiral še prej, le da med pospešenim hiranjem od njega ne bo več nobene posebne koristi.
Poleg tega pridobivanje ‘televizijske kompetence’ ne bo nujno uspešno končano. Kaj, če se čez čas izkaže, da bo televizija (s svojimi spletnimi ‘derivati’) vselej sposobna proizvesti gibljive slike, ki bodo povedale več od časopisnih ali pa bodo vsaj ‘privlačnejše’ (izvirna kompetenca pač)? In da določen, niti ne tako majhen krog ljudi, še vedno potrebuje tiskano besedo (pa čeprav na računalniškem zaslonu, elektronskem papirju ali mobilniku)? Da je, nisem še končal, to tisti sloj, ki je za oglaševalce najbolj dragocen, ker ima največjo kupno moč in je na odločilnih mestih v družbi?
Drži, slika, gibljiva ali ne, lahko pove več kot še toliko besed. Velikokrat, ne pa vselej. In televizijsko soočenje predsedniških ali premierskih kandidatov pove ‘vse’ šele z analizami in interpretacijami, kritiko in odobravanjem, s tiskano besedo, ki mu sledi. O tem, kako brutalen je, denimo, režim v Mjanmaru/Burmi, priča video, šele besede pa ga umestijo v času in prostoru. Video zmore veliko, ne more pa demokraciji povedati vsega, kar bi ta hotela vedeti o sebi in svetu okrog sebe. Lahko ji pa veliko zamolči. S slikami, ki povedo več, ji, to menda že vemo, prefinjeno onemogoči refleksijo.
Splet je medij, ki lahko časopisom da novo razsežnost, tudi z videom. A ne zato, da bi z njim prikrili nezmožnost (iz teh ali onih razlogov) za ohranjanje in razvoj izvirne kompetence - kritične, analitične in poznavalske besede.
Objavljeno pod mediji in splet | 
| 
|
Vse tole je zelo res. Dnevnik in Delo mečeta denar skozi okno, namesto da bi imela več tehtne vsebine.
Zelo na mestu. Bomo videli, če bodo tdi ta post povzemali v Dnevniku, kot sicer radi naredijo…
Delo je imelo včeraj anketo z vprašanjem, koliko časa na spletnem časopisu porabite za ogled videa (ali nekaj podobnega). Takrat, ko sem glasovala, je bilo največ odgovorov zelo malo ali nič. To pove vse.
Dober zapis. Vseeno ja, slika in pisana beseda - bog ne daj, da bi karkoli prevzelo prednost oz. primat. Oboje šele res prikaže resnično stanje, koliko je mogoče objektivno, če nisi ravno udeleženec.
Bre knjig, ki uporabljajo slike pa jaz tako ne bi zdržala.
Res pa so mladi danes tista tržna niša, ki jo snubijo s slikami. Upam, da si bodo kasneje vzeli toliko časa, da bodo prebrali tudi kaj piše pod njimi.
LP M.
Popravek, hotela sem napisati - brez knjig, ki NE uporabljajo slik, pa jaz ne bi zdržala.
LP še enkrat M.
Modna muha ali (po Mencingerju) samoumevnost, pac. Tako kot nekoc avdio-knjige…
po pravici povedano sem ta post lahko narobe razumel, razumel sem ga pa tako: da bo časopis počasi poginil..
Vendar poglej si to čudo: gledališče naj bi izginil ob prihodu kina… je izginil? NE Kino naj bi izginil… je izginil? NE televizija naj bi izginila.. je izginila? NE
Res, da je moderna tehnologija preprostejša, ampak tehnologija jamskega človeka je še kar najbolj sigurna. Tako da je časopis med najbolj sigurnimi..
En detajl razvoj vedno znova spregleda. Tehnologija napreduje bistveno hitreje kot je sposoben človek spremeniti svoje navade. Branje je osnova in bo to še dolgo časa. (dokler nam ne bodo vsebine direktno preslikovali v možgane).
Težava video vsebin je v tem, da se za bliščem skriva vsebinska skromnost. Bedast tekst takoj nehaš brati. Bedast glasbeni spot pa vseeno gledaš ker v njen nastopa prsata bejba!
Poneumljanje ljudi skozi intelektualno skromen TV program pa je nacionalna sramota.
Nacionalna TV bi morala biti brezkompromisna na vsebini, brez reklam in odprta za izzive časa!
Meni je ob tem ena boljših misli, če se ne motim jo je izustil Noam Chomsky, da je civilizacijska pismenost prehodni pojav. Čez cca 100 let bo umetnost branja in pisanja zopet omejena le še na elitne kroge. Glede na širino funkcionalne nepismenosti se tej ideji kar pridružujem.