Funkcionalna razdelitev nekdanjih nacionalnih telekomov je vse od poletja v središču razprav o spremembi pravil, ki krojijo razvoj evropskih telekomunikacijskih trgov. Možnosti, da bi regulatorji lahko zahtevali ločitev omrežnih in storitvenih dejavnosti, najbolj nasprotujejo največji evropski operaterji in nekdanji monopolisti. Ideja se jim zdi nepredstavljiva in v Bruslju intenzivno lobirajo, da bi direktivi, ki predstavljata sveženj novih pravil in ju bo Evropska komisija sprejela predvidoma v novembru, doživeli ustrezne spremembe.

Luksemburžanka Viviane Reding, evropska komisarka za informacijsko družbo, je odločna in jasna: nacionalnim regulatorjem želi dati možnost, da nekdanjim nacionalnim operaterjem naložijo ukrep funkcionalne ločitve. To je ukrep, ki bi regulatorjem omogočal, da bi novim operaterjem zagotovili povsem nediskriminatoren dostop do omrežja nekdanjih nacionalnih operaterjev. Regulatorji v nekaterih članicah EU imajo že sedaj možnost naložitve ukrepa funkcionalne ločitve, zato bi novi sveženj regulatornih pravil poenotil stanje na notranjem trgu.

Funkcionalna ločitev ne predstavlja skrajnega ukrepa, saj predvideva le vertikalno ločitev konkurenčnih storitev od omrežne infrastrukture. Obe dejavnosti se odvijata v ločenih podjetjih z ločenimi organi upravljanja, ki pa sta lahko lastniško še zmeraj povezani. Mnogo bolj stroga je strukturna ločitev, ki vključuje tudi lastniško ločitev. Primer strukturne ločitve je razbitje ameriške družbe Bell Systems v letih 1983 in 1984.

Nekateri ločujejo sami
V telekomunikacijski industriji funkcionalna ločitev, ki jo zagovarja Redingova, ne pomeni nobene novosti. Prvi jo je na lastno pobudo že leta 1994 izvedel ameriški operater Rochester Telephone. Šest let kasneje je prostovoljno ločitev veleprodajnih in maloprodajnih dejavnosti v okviru načrta prestrukturiranja napovedal tudi britanski BT. Ločitev bi po mnenju BTja zmanjšala raven regulacije njegovih maloprodajnih dejavnosti, kar bi odtehtalo stroške ločitve. Kasneje je sicer ugotovil, da bi bili stroški vertikalne ločitve integriranih dejavnosti večji od koristi, zaradi česar je odločitev o funkcionalni ločitvi začasno preklical. Ponovno je o njej pričel razmišljati leta 2004 in jo v sodelovanju z britanskim regulatorjem Ofcomom kot prvi evropski operater izvedel leta 2005.

Najnovejši primer funkcionalne ločitve poteka v Novi Zelandiji, kjer je vlada nekdanjemu nacionalnemu operaterju 26. septembra letos naložila funkcionalno ločitev v tri ločene dele – fiksno omrežje, veleprodajne in maloprodajne storitve –, ustanovitev neodvisne nadzorne skupine, ki bo nadzirala proces funkcionalnega ločevanja, ter dosledno enakopravno obravnavanje vseh operaterjev pri ponujanju telekomunikacijskih storitev. Vlada meni, da je zaradi dosedanjega nekonkurenčnega delovanja Novozelandskega Telekoma to nujen ukrep. Skrajni datum ločitve je 31. marec prihodnje leto, vse storitve pa naj bi bile izločene v štirih letih. Za morebitno kršitev naloženih ukrepov in pravil funkcionalne ločitve bo moral operater plačati 10 milijonov dolarjev kazni. Telekom ima 20 delovnih dni časa, da pripravi in vladi predloži pripombe. Za razliko od BTja, ki je ločitev izvedel prostovoljno, Novozelandski Telekom ločitvi ves čas ostro nasprotuje. Spremembo v poslovni kulturi Novozelandskega Telekoma pa utegne prinesti svež veter, ki bo zavel s prihodom Paula Reynoldsa, donedavnega BTjevega izvršnega direktorja, zadolženega za vodenje veleprodajne družbe BT Wholesale. Reynolds, ki je v BTju vodil izvedbo funkcionalne ločitve, s 1. oktobrom prevzema vodenje Novozelandskega Telekoma. Analitiki pričakujejo, da bo pospešeno izvedel vladne ukrepe, da se bo družba lahko v čim krajšem času posvetila ustvarjanju novih prihodkov in rasti.

Spor glede funkcionalne ločitve v Evropski komisiji je v ozadje potisnil temeljne motive za sprejemanje tovrstnih ukrepov. Razlogi, ki so Britance in Novozelandce vodili pri odločitvi za funkcionalno ločitev, so jasni. Oboji želijo pospešiti širitev širokopasovnih omrežij in uporabo novih storitev. Po mnenju britanskega Ofcoma je funkcionalna ločitev, ki jo je BT izpeljal v letu 2005, eden glavnih razlogov za podvojitev števila najhitrejših širokopasovnih priključkov v Veliki Britaniji.

Koristi za uporabnike
Za hitrejši razvoj telekomunikacijskih trgov mora imeti širok krog podjetij možnost vstopiti na trg. Operaterji s pomembno tržno močjo ne smejo zlorabljati svojega položaja, ampak morajo storitve, ki so osnova za njihove vertikalne dejavnosti, enakopravno in pod enakimi pogoji, po katerih do teh storitev dostopajo sami oziroma njihove povezane družbe, ponuditi svojim konkurentom. Spodbujanje učinkovite in trajne konkurence na vseh ravneh telekomunikacijskih storitev je tudi osnova za inovacije in prihodnji razvoj telekomunikacijske industrije.

Gradnja širokopasovnih omrežij in konkurenčno okolje prinašajo največ koristi za uporabnike, državljane in gospodarstvo. Uporabniki imajo na voljo širši nabor produktov, ki pokrivajo različne razpone cen, hitrosti, vezave storitev ter kakovosti in ravni podpore uporabnikom. V zadnjih letih so se drastično znižali njihovi stroški telekomunikacijskih storitev. Danes so na konkurenčnih evropskih trgih na voljo paketi, v katerih uporabniki za 30 evrov dobe širokopasovni dostop do interneta s hitrostjo na primer 15 Mb/s (ADSL 2+), IP TV ter vključene vse klice v državi ter znotraj Evrope in v ZDA ali optično povezavo do interneta s hitrostjo 100 Mb/s v smeri proti uporabniku in 50 Mb/s v smeri od uporabnika. Pred leti so bile takšne ponudbe nepredstavljive.

Regulatorji s svojimi ukrepi odločilno vplivajo na razvoj in konkurenčnost trgov. Z njimi morajo zmanjševati interes operaterjev s pomembno tržno močjo za nekonkurenčno delovanje in hkrati zagotavljati spodbude za učinkovite naložbe v gradnjo širokopasovnih omrežij. Ali bo med ukrepi tudi zahteva po funkcionalni ločitvi, bo v veliki meri odvisno od operaterjev samih.

Objavljeno pod znanost in tehnologija, gospodarstvo | | |