Kako se je dražil, daljšal in odmikal avtocestni križ
darja, nedelja, 30. september 2007Preden vlada sprejme letni program za gradnjo avtocest v letu 2008, ki bo po besedah predsednika uprave Darsa Rajka Siročiča spet rekorden, in ga pošlje v potrditev v državni zbor, je morda zanimivo pogledati, kako je oblast od leta 1996 naprej dražila avtocestni program, dodajala nove odseke in podaljševala roke za dograditev.
Prvi nacionalni program gradnje avtocest je bil v uradnem listu objavljen 1. marca 1996. Predsednik vlade je bil takrat Janez Drnovšek (LDS), minister za promet pa Igor Umek (SKD), ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za pripravo lokacijskih načrtov za avtocesne odseke, je vodil Pavel Gantar (LDS), ministrstvo za finance pa Mitja Gaspari (LDS), upravi Darsa je predsedoval nekdanji drugi mož gradbenega podjetja SCT Jože Brodnik (SKD).
V tem programu je bilo predvideno, da bo Dars do leta 2004 dogradil 397,5 kilometra štiripasovnih avtocest in hitrih cest. Za dvopasovnici med Arjo vasjo in Hočami in med Naklim in Kranjem v skupni dolžini 55,6 kilometra je bilo predvideno, da ju bo dogradil v štiripasovni avtocesti, hkrati pa je bila v programu predvidena še dograditev in rekonstrukcija magistralnih cest Slovenska Bistrica-Hajdina in Hajdina-Ormož v skupini dolžini 46,4 kilometra. Investicijska vrednost vseh teh cest, v skupni dolžini 499,3 kilometra, je bila brez stroškov financiranja (to so stroški za najem posojil in obresti) ocenjena na 2,17 milijarde ameriških dolarjev. Za kilometer štiripasovnice in dvopasovnice so torej namenili v povprečju 4,35 milijona dolarjev.
Investicijska vrednost dograditve celotnega avtocestnega sistema v dolžini 499,3 km, ki je predmet nacionalnega programa, znaša brez stroškov financiranja 2.170 mio USD. Pri tem je pri dograditvi smeri zahod-vzhod upoštevana “obalna cesta” do Lucije, nova štiripasovna avtocesta med Mariborom in Lendavo do državne meje po “severni varianti”, avtocestni odsek Fram - Hajdina, rekonstrukcija magistralne ceste Slovenska Bistrica - Ormož in izgradnja manjkajočih viaduktov na odseku Razdrto - Čebulovica. Poleg tega so v skupno investicijo zajeta še sredstva za dokončanje del na avtocestah in delo “Inženirja” Za dograditev smeri zahod-vzhod bo potrebnih 1.740 mio USD, za dograditev smeri sever-jug pa 430 mio USD.
Pisci prvega nacionalnega programa za gradnjo avtocest so predvideli, da bodo avtoceste v smeri vzhod-zahod dograjene do leta 1999, preostale pa do leta 2004. Predvideli so tudi, da bo za avtoceste na osi vzhod-zahod na voljo 1,2 milijarde dolarjev ali 67 odstotkov lastnega denarja (bencinski tolar in cestnina), preostalo bi bila posojila, ki bi jih poplačali do leta 2007. Na podlagi zakona o bencinskem tolarju je Darsu pripadalo 16 odstotkov denarja od vsakega prodanega litra bencina in dizelskega goriva. Enako razmerje virov, okrog 70 odstotkov lastnega denarja in 30 odstotkov posojil, je bilo predvideno tudi za avtoceste na osi sever-jug.
Čez dobri dve leti, 29. maja 1998, je bila v uradnem listu objavljena spremenjena in popravljena različica nacionalnega avtocestnega programa. Razlog: prejšnji iz leta 1996 ni bil uresničljiv. Nov program je bil sprejet v času nove vlade pod vodstvom Janeza Drnovška (LDS), prometni resor je takrat vodil Anton Bergauer (SLS), ministrstvo za okolje in prostor Pavel Gantar (LDS), ministrstvo za finance Mitja Gaspari (LDS), na čelu uprave Darsa je bil še zmeraj Jože Brodnik. Poslanci so s tem programom velikodušno prisluhnili županom.
V NPIA so izjemoma vključene tudi rekonstrukcije oziroma novogradnje odsekov tistih glavnih in regionalnih cest, ki bodo začasno prevzemale naloge še neizgrajenega avtocestnega omrežja, olajšale priključevanje in navezovanje večjih urbanih območij na avtocestni sistem ter omogočale kakovostnejšo prevoznost V. evropskega koridorja.
Po sprejetju tega programa je Dars bolj kot avtoceste gradil regionalne in lokalne ceste, avtoceste pa so dobile priključke, nadvoze in podvoze skoraj do vsake malo večje njive. Avtocestni del programa je nabreknil s 397 na 518 kilometrov, navezovalnih cest pa so poslanci dodali še za 35 kilometrov, kar skupaj znese 553 kilometrov novih štiri- in dvopasovnic.
Podražitve posameznih odsekov pa so v državnem zboru gradbenemu lobiju legalizirali tako, da so dopustili odstopanja od investicijske vrednosti do 50 odstotkov. Takratna oblast je skupaj z Darsom javnost prepričevala, da za odseke, kjer trasa še ni določena, ni mogoče vnaprej določiti investicijske vrednosti. Ni bilo dovolj, da so na nacionalni avtocestni program obesili regionalne in lokalne ceste, dodaten odtok namenskega denarja za gradnjo avtocest v občine in žepe gradbenih podjetij so omogočili še z določbo o odstopanjih od investicijske vrednosti, kot da bi prvotne investicijske vrednosti določal nekdo, ki zna traso narisati samo s svinčnikom na navadnem zemljevidu za osnovno šolo.
Odstopanja so na 50 odstotkov omejili zaradi ugotovitev o več kot 100-odstotni podražitvi predora Golovec in celotnega odseka avtoceste, na katerem je ta predor. Zanimivo je, da je zgodba o podražitvi predora Golovec zelo identična s sedanjo pri predoru Šentvid, pa tudi izvajalec je isti - podjetje SCT. Nepravilnosti pri gradnji predora Golovec je potrdila posebna vladna komisija (imenovala se je Kosova komisija, ki pa nima nič skupnega s predsednikom protikorupcijske komisije Dragom Kosom), vendar je tedanja Drnovškova vlada pokleknila pred gradbenim lobijem in njene ugotovitve odložila v predal.
S spremembami in dopolnitvami so poslanci leta 1998 ceno avtocestnega programa dvignili z 2,17 milijarde dolarjev na 4,1 milijarade dolarjev. Povprečna cena za kilometer štiri- in dvopasovnice se je tako dvignila s 4,35 na 7,4 milijona dolarjev. Rok za dograditev vseh načrtovanih cest so poslanci podaljšali do konca leta 2005. Ob tem so pristojni ves čas med obravnavo programa javnosti neuradno sporočali, da so izračuni, ki so na mizi, zastareli in nerealni.
Najpomembnejši viri financiranja NPIA:
– bencinski tolar v višini: 3.064,8 mio USD (obdobje 1994–2007)
– posojila v višini: 1.783,4 mio USD (obdobje 1994–2004)
– cestnina v višini: 589,5 mio USD (obdobje 1994–2007),
– drugi viri v višini: 66,6 mio USD.
Sistema financiranja gradnje avtocest oblast leta 1998 ni spreminjala, s 16 na 20 odstotkov cene od vsakega litra prodanega goriva je le povečala bencinski tolar. V ta sistem je posegla leta 2002. V uradnem listu je bil 25. februarja 2002 objavljen popravljen in spremenjen zakon o bencinskem tolarju. Njegova bistvena novost je bila, da za avtoceste ni bilo več namenjenega 20 odstotkov denarja od vsakega prodanega litra bencina in dizelskega goriva v državi, ampak fiksen znesek, ki ga Dars dobi iz državnega proračuna za gradnjo avtocest. Predsednik vlade je bil tudi takrat Janez Drnovšek (LDS), finančni minister je bil Anton Rop (LDS), minister za promet Jakob Presečnik (SLS) in minister za okolje in prostor Janez Kopač (LDS). Dars je vodil Janez Božič (SLS), enako kot njegov predhodnik Jože Brodnik je prišel 1. marca 1999 na Dars iz SCT.
V proračunu Republike Slovenije se namensko zagotavljajo sredstva za graditev državnih cest iz prejšnjega člena. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije za leto 2003 najmanj v znesku 37.000 mio tolarjev in v letih po letu 2003 najmanj v znesku, ki je realno enak znesku za leto 2003.
Čeprav tudi pred spremembo zakona o bencinskem tolarju Dars iz proračuna ni dobil vseh 20 odstotkov denarja od vsakega litra prodanega goriva (povprečno je do konca leta 2002 prejel 75 odstotkov tega denarja), se je leta 2002 začel v večji meri zadolževati v tujini in delež posojil na letni ravni je hitro poskočil s 30 na približno 50 odstotkov, zdaj je posojil že čez 70 odstotkov. Zmanjšanja pritoka denarja iz proračuna ni bilo mogoče pokriti s cestnino, ker je načrt za dograditev dodatnih cestninskih postaj na odsekih, kjer se vozniki najpogosteje izognejo plačilu, ostal neizpolnjen. Za spremembo zakona o becinskem tolarju leta 2002 ima glavne zasluge takratni finančni minister Anton Rop.
Zdaj pa Dars gradi avtoceste na podlagi resolucije o nacionalnem programu gradnje avtocest, ki je bila objavljena v uradnem listu 6. maja 2004, kmalu po izstopu SLS iz vladne koalicije, kar pomeni, da je pri pripravi resolucije sodelovala kot vladna stranka, ki je imela v rokah prometni resor. To je tretja različica nacionalnega programa za gradnjo avtocest. Vladi je ob objavi resolucije predsedoval Anton Rop (LDS), minister za finance je bil Dušan Mramor (LDS), prometni minister je bil Marko Pavliha (LDS), minister za okolje in prostor Janez Kopač (LDS), na Darsu pa je ostal član SLS Janez Božič.
Temu pogramu, ki še zmeraj velja, so poslanci dodali nove avtocestne odseke. Avtocestni križ so tako podaljšali za 20 kilometrov na 538 kilometrov. Vseh štiri- in dvopasovnic je v nacionalnem programu zdaj 572,6 kilometra. Program so razdelili na osnovni program, ki mora biti končan do leta 2013 in vsebuje odseke, ki so bili v programu iz leta 1998, in dodatni program, v katerem je dodatnih 20 kilometrov avtocest in ga bo Dars začel izvajati po letu 2013. Rok za dograditev avtocest in drugih cest iz osnovnega programa za gradnjo avtocest so leta 2004 podaljšali za 7 let na leto 2013, rok za odplačilo posojil pa premaknili na leto 2033. V programu piše:
– da se stroški dokončanja preostalega avtocestnega omrežja, predvidenega po tem NPIA RS, v obdobju od 2003 do 2013 gibljejo med 200 in 400 mio EUR letno (okoli 1,6% BDP), pri čemer je letni obseg investicij v novogradnjo izrazito enakomerno porazdeljen in je v skladu z rezultati analiz o zmožnostih in optimalnih vlaganjih v izgradnjo avtocestne infrastrukture, za dosego največjih možnih pozitivnih narodnogospodarskih učinkov,
– da se obseg potrebnega letnega financiranja iz naslova namenskih sredstev giblje v skladu z zakonskimi podlagami ter v skladu z realnimi možnostmi proračuna Republike Slovenije, glede na nastale spremembe v mednarodnem in domačem okolju gospodarjenja,
– da bo za izvedbo programa do konca leta 2013 potrebno najeti kredite in izdati dolgoročne infrastrukturne obveznice v skupni višini 2,61 mrd EUR, pri čemer bo nekaj teh sredstev namenjenih za odplačilo obveznosti iz naslova zagotovljenih virov financiranja.
V razpredelnici, ki je bila objavljena samo v proročevalcu državnega zbora, je bilo navedeno, da bo cena avtocestnega programa do leta 2033, brez stroškov vzdrževanja in upravljanja avtocest, 10 milijard evrov, skupaj s temi stroški pa 13 milijard evrov. Če ti podatki držijo, bo kilometer štiri- in dvopasovnice iz nacionalnega programa v Sloveniji stal kar 17,5 milijona evrov.
Po podatkih študije, ki jo je leta 2003 naročila evropska komisija, je povprečna cena kilometra štiripasovne avtoceste v starih 15 članicah EU 6,8 milijona evrov, v novih članicah pa 9,1 milijona evrov. Slovenija je po tej študiji v skupini, kjer je kilometer avtoceste najdražji in povprečno stane 12,5 milijona evrov.
Izvedenca ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti dr. France Križanič in dr. Žan Oplotnik po pisanju Dnevnika že ugotavljata, da Dars zaradi večjega zadolževanja, kot je predvideno v resoluciji iz leta 2004, dolga ne bo mogel vrniti pred letom 2040.
Objavljeno pod gospodarstvo, slovenija |
|
|





Kot v Butalah. Ceprav odsekov, ki so jih imeli v programu, niti priblizno niso gradili po nacrtu, so ob vsaki spremembi dodali se kup novih, da nima vsak poslanec samo svojega odseka, ampak tudi priklljucek, obvoznico, navezovalno cesto. Ni cudno, da se drevo pod tezo vseh teh okraskov zvija in lomi.
Pa saj to ne moreš verjeti: “Ob dežju smejo vozniki v avtocestnih predorih pod Trojanami po novem voziti največ 60 kilometrov na uro in ne več 100 kilometrov na uro. Zato, ker cestišče po komaj dveh letih ne dopušča več višjih hitrosti, so presodili v Darsu. Po naših informacijah je Dars želel prikriti težave, saj so predor pod Trojanami odprli šele avgusta 2005, vozišče pa je že potrebno posegov. To so včeraj tudi uradno potrdili na Darsu in čez nekaj časa bo zaradi del promet na tem odseku avtoceste moten. O stroških Dars ne želi govoriti, pravijo pa, da je SCT, ki je bil izvajalec gradnje, pripravljen nositi del stroškov.”
Dnevnik, http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik//272835/
@ rock-mx:
pristojni na Darsu, še posebej pa bivši predsednik uprave in bivši prometni minister Janez Božič, vseskozi odločno zavračajo, da so avtoceste in objekti, ki jih avtocestna družba gradi, slabe kakovosti. Vseskozi se izgovarjajo na 10-letno garancijo, ki pomeni, da je izvajalec dolžan v tem času pokriti vse stroške zaradi slabe gradnje. Ta garancija je seveda že zajeta v ceni za gradnjo, ki jo dobi plačano izvajalec, torej če dela slabo, je to njegov rizik in on pokrije stroške. Ker Dars uporablja davkoplačevalski denar, bi pristojne vsekakor kazalo vprašati, zakaj stroškov popravila ne bo v celoti pokril SCT, saj je on cesto slabo dogradil? Ali je nekdanji Darsov pravnik, ki je presedlal na SCT, podobno kot pri predoru Šentvid spet našel pravno razlago, zakaj je za napako odgovoren tudi Dars?
Ravnokar sem prebral tole (in se spomnil tega posta)
“Ein Autobahnkilometer kostet in Deutschland rund 26,8 Millionen Euro.”