podrobneje

Kako močna in vplivna je EU v svetu? Kaj v svetu pomeni gospodarsko in kaj politično? Ne prav veliko, pravi poslanec evropskega parlamenta in predsednik odbora za razvoj Josep Borrel Fontelles. Ko potuje po svetu, povsod vidi table, da EU pomaga pri razvojnih in naravovarstvenih projektih, kaj ji pomaga, če je največja donatorka na svetu, ko pa nima skupne politike, “vse je razpršeno, neorganizirano”. Neresno je, da Unija nima enotne energetske politike, pa mora uvoziti kar 80 odstotkov vse energije, potrebovala bi skupno migracijsko politiko, da bi agencijo za varovanje zunanjih meja Frontex jemali resno in bi resno lahko delala. Evro ima prav tako le nekaj članic Unije. Ker EU nima enotne zunanje politike, je recimo na Bližnjem vzhodu nihče ne upošteva, upoštevajo pa ZDA. Namesto svetovna sila je Evropska unija velika nevladna organizacija, je Borrel Fontelles ugotovil v razpravi ob predstavitvi knjige Fragmented power: Europe and the Global Economy.

Profesor André Sapir, ki je knjigo uredil, je opozoril, da EU skupno politiko potrebuje, saj se današnji svet izredno hitro spreminja, zato potrebuje hitre odzive, enoten nastop, v globalni tekmi je glas posameznih članic, tudi največjih, pogosto prešibak. Evropa se mora soočiti s spremembami na globalni ravni, upoštevati mora transatlantske povezave z ZDA in se prilagoditi razmeram v regiji. Na svetovni ravni ukrepanje zahtevajo predvsem hitro razvijajoča se gospodarstva na Kitajskem, v Indiji in Braziliji, prav tako ne gre pozabiti na Afriko, ki je najbolj reven del sveta in kjer živi 12 odstotkov svetovnega prebivalstva. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad sta bila ustanovljena v povsem drugačnih okoliščinah, zaradi tega sta zrela za spremembe. “EU je največja donatorka razvojne pomoči, to pa ni dovolj, vprašati se je treba, ali je ta pomoč tudi najbolj učinkovita za EU in tudi za Afriko,” pravi Sapir.

Za ZDA je EU hkrati partnerica in tekmica. Partnerici sta na področju norm in standardov, kar 80 odstotkov jih namreč izvira iz Evrope in ZDA, zato je ključno vprašanje, kako jih usklajujeta, uporabljata, jih uveljavljata v tretjih državah, zlasti na Kitajskem, v Indiji in Braziliji. Kar 58 odstotkov blaga, ki je na prodaj v EU, izvira iz Kitajske, kateri standardi veljajo za to blago?

Učinkovito sosedsko politiko na regionalni ravni pa EU po Sapirjevih besedah potrebuje, da si zagotovi lastno stabilnost, lahko učinkovito uravnava migracije in zaradi zanesljive oskrbe z energenti. V državah, ki so v njeni soseščini, je kar 80 odstotkov vseh svetovnih zalog energentov. Zdaj EU na regionalni ravni nima ustrezne politike, “dejansko na področju migracij in energetike sploh nima nikakršne politike”, trdi Sapir, ki je med drugim tudi član skupine svetovalcev predsednika evropske komisije. Ni rešitev, da vsem sosedam po vrsti v Bruslju ponujajo članstvo, jasno je treba povedati, kje so meje širitve.

EU na globalnem zemljevidu

europa-v-svetu.jpg

Vir: knjiga Fragmented Power: Europe and the Global Economy

Peter Mandelson, evropski komisar za trgovino, pa je opozoril, da je konkurenčnost EU na globalni ravni odvisna od konkurenčnosti njenega notranjega trga. “Oba trga sta odvisna drug od drugega. Politike notranjega trga in politike za doseganje konkurenčnosti na globalni ravni ni mogoče ločevati. EU je na globalni ravni lahko konkurenčna le, če ima konkurenčen domači trg. Konkurenčnim pritiskom od zunaj ni mogoče uiti, sveta ni mogoče ustaviti in skočiti dol, sicer pa, zakaj bi bežali, kajti konkurenca pomeni tudi spodbude za inovacije, za izboljšave,” pravi komisar.

André Sapir dodaja, da evropska komisija lahko predlaga skupno politiko, odločajo pa o tem države članice, ki pa se morajo uskladiti. Josep Borrel Fontelles vse bolj dvomi, da to sploh hočejo. Predvsem velike članice si vseskozi prizadevajo, da bi njihov vpliv prevladal, da bi bile nad drugimi. Poleg tega eno govorijo, drugo počnejo. Na vprašanje, ali si želijo in potrebujejo recimo skupno energetsko politiko, vse odgovorijo pritrdilno, ko pa je to treba uresničiti, pa nobena noče popustiti, ker “brani svoje nacionalne interese”.

Objavljeno pod gospodarstvo, svet | | Print This Post |


ni odzivov na “EU ni sila, je pa največja nevladna organizacija na svetu”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Se Evropa lahko izogne recesiji?

Recesija v ZDA je, kot kaže, neizbežna. Bo Evropa sledila ali se lahko temu izogne? To vprašanje si je kot izhodišče za analizo postavil direktor bruseljskega inštituta Center za evropske politične študije (CEPS) Daniel Gros. Kreditna kriza je za zdaj prizadela evropske finančne trge vsaj enako kot ameriške, kljub splošnemu soglasju, da je bilo v [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Podražitve hrane: oligopol živilcev vrača udarec trgovcem

V 10 odstotkih podražitve mleka je zagotovo tudi nekaj ‘kompenzacijskega’ zvišanja, pravi agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec z ljubljanske biotehniške fakultete; pač zato, ker je živilsko panogo v preteklih letih močno ’stiskala’ trgovina. Oligopol predelovalcev torej zdaj vrača udarec oligopolu trgovcev, saj se je medtem tudi živilska industrija močno koncentrirala.
Napovedani [...]

| Print This Post | 2 odziva »

Bližnjic do blaginje ni

Globalizacija ima v razvitem svetu vsaj toliko, če ne bistveno več, nasprotnikov kot ima zagovornikov. V manj razvitih delih sveta pa je nasprotno, saj jim globalizacija prek prihoda tujih multinacionalk in možnosti prostega izvoza njihovih izdelkov (razen hrane) na trge razvitih držav omogoča nova delovna mesta. Nekaj sto milijonov delovnih mest, ki jih brez globalizacije [...]

| Print This Post | 19 odzivov »



Kremelj ima le dva prijatelja - nafto in plin

Ostre besede so letele po nedavnem vrhu EU-Rusija v Samari. Ruski predsednik Vladimir Putin, nemška kanclerka Angela Merkel kot predsedujoča EU, in predsednik evropske komisije José Manuel Barroso so se razšli brez dogovora (tukaj in tukaj). Dmitri Trenin, namestnik direktorja inštituta Carnegie Moscow Center, razlaga, da se v zadnjih 17 letih ni spremenila le Rusija, spremenila [...]

| Print This Post | 3 odzivi »

Dan, ko je Evropa izbrala Baracka Obamo

Kaj takega se še Billu Clintonu ni posrečilo. Kajpak, Clinton je nasledil Georgea Busha st. in Evropa je bila takrat, neposredno po padcu Berlinskega zidu, v sanjah. Potem je prišel nov dan in z njim George Bush ml.. Evropi se zato Barack Obama zdi kot sanje: končno spet rock’n'roll namesto countryja. Spiegel je navdušen: /ameriški [...]

| Print This Post | 1 odziv »

 arhiv

 koledar

september 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« avgust   oktober »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

 razgledi.net