Satelitsko-navigacijski sistem Galileo je tipičen evropski projekt. Države članice in njihova velika podjetja se nikakor ne morejo dogovoriti, kaj bo kdo dobil in koliko bo kdo prispeval. Enako velik problem je tudi, da podjetja ne verjamejo, da bi vloženi denar dobila povrnjen, ker niso prepričana, da bo za sistem mogoče dobiti dovolj komercialnih uporabnikov. Projekt zaradi tega zamuja, vse več je možnosti, da bo EU prehitela Kitajska s svojim satelitskim sistemom. Medtem ko se članice EU in podjetja prerekajo, se je razvoj projekta Galileo podražil z 2,1 na 5,4 milijarde evrov, celotna vrednost naj bi dosegla kar 12 milijard evrov, rok za začetek delovanja pa so premaknili z leta 2008 na 2013.

Prek projekta Galileo, ki bi deloval prek 30 satelitov, bi v EU lahko začeli uporabljati svoj signal za navigacijo vozil na cestah, za katerega je zdaj v uporabi ameriški sistem GPS, uporabljali bi ga za satelitsko cestninjenje in pobiranje parkirnine, urejanje in usmerjanje prometa po mestih, reševalcem bi pomagal, da bi hitreje lahko prišli do ponesrečencev in podobno. Vse te storitve bi bile za uporabnike po zagotovilih evropskega komisarja za transport Jacquesa Barrota brezplačne. Preostale storitve, med katerimi je avtomatsko vodenje letal, pa bi bile plačljive.

Transportni ministri EU so projekt Galileo potrdili decembra leta 2004. O tehnološki revoluciji je govoril takrat komisar za transport Jacques Barrot. Sistem bo imel veliko praktično vrednost: hitro bo mogoče dobiti informacije o ponesrečencih, saj bo mogoče hitro najti mesto prometne nesreče, sistem bo omogočal učinkovito upravljanje prometa, da se bodo tovornjaki recimo lahko pravočasno izognili prometnim zamaškom, omogočal bo preprečevanje naravnih katastrof, kot so poplave in požari.

“This is a real technological revolution,” said the European Commissioner for Transport, Jacques Barrot. “This will have many practical applications: direct information for emergency rescuers in case of car accidents, dynamic traffic management to help trucks avoid huge traffic jams, the prevention of natural catastrophes such as flooding or fires, and a lot of other useful applications.”

Komisar je pred tremi leti še napovedal, da bo projekt stal 2,1 milijarde evrov, od tega bo dve tretjini denarja prispevala industrija. Nato je bil objavljen razpis za izbiro koncesionarja, ki bi sistem razvil, naredil satelite in jih poslal v orbito. Prijavila sta se dva konzorcija. Eurely je vključeval podjetja Alcatel (Francija), Aena (Španija), Finmeccanica (Italija) in Hispasat (Španija). V iNavSat pa so se povezali Thales (Francija), EADS Space (Nemčija-Francija) in Inmarsat (Velika Britanija). V obeh konzorcijih so sodelovala vsa podjetja, ki se v EU ukvarjajo s satelitskimi in vesoljskimi tehnologijami. Kaj hitro sta oba konkurenta zahtevala, da bi se združila. Čeprav je nadzorni organ Galileo, ki je v imenu evropske komisije vodil pogajanja, to ostro zavračal, sta pred poletjem 2005 poslala skupno ponudbo, ki je bila sprejeta in komisar Barrot je to opravičil z višjimi zaslužki in združitvijo znanja.

“The joint offer contains substantial improvements compared to the separate offers that were on the table,” commission vice-president Jacques Barrot said in a statement. “It foresees higher commercial revenues thanks to a concentration of the know-how of the two bidders,” he added.

Komisar je napovedal, da bo konzorcij dobil koncesijo za upravljanje Galilea za 20 let in v tem času bo lahko pobiral pristojbine od komercialne rabe sistema. Pogajanja z združenim konzorcijem so po dveh letih dokončno padla v vodo maja letos. Nemški minister za promet Wolfgang Tiefensee je takrat kot predstavnik Nemčije, ki je predsedovala EU, priznal, da je Galileo v globoki in težki krizi. Ker se podjetja v konzorciju ne morejo dogovoriti, kako naprej, je potrebno najti novo rešitev, je razočarano dejal Tiefensee. In najti jo je morala evropska komisija. Predlagala je financiranje razvoja sistema z javnim denarjem. Ministri za promet so junija njen predlog sprejeli, strinjali so se, da je za ta razvoj treba zagotoviti manjkajočih 5,4 milijarde evrov, kje jih vzeti, pa ne vedo.

European Union ministers meeting in Luxembourg agreed on Friday to fund the remaining costs of the estimated $5.4-billion Galileo project with public funds, though it remains unclear where that money would come from.

Komisar Jacques Barrot je na nedavni konferenci za novinarje povedal, da bi manjkajoče milijarde vzeli iz prsežkov oziroma rezervacij proračuna. Milijarda evrov je po njegovih besedah že na voljo, preostali denar pa bi vzeli iz postavke za kmetijstvo in za administracijo. Ta denar je mogoče uporabiti, ne da bi zmanjšali plačila za te programe, ker gre za neporabljen denar, ki se sicer vrne v proračune držav članic, trdi Barrot. Ta sistem financiranja po komisarjevih zagotovilih tudi ne zahteva dodatnega denarja za Galileo od evropskih davkoplačevalcev. Zatrdil je, da “se vsi satelitski sistemi po svetu financirajo z javnim denarjem”, upravlja pa jih koncesionar, ki za to dobi del denarja od pristojbin.

Evropska komisija predlaga tudi model za porazdelitev del med podjetji pod konkurenčnimi pogoji - na komisiji ves čas pravijo, da dela ne bodo dobila le velika podjetja, ampak tudi manjša, kar pomeni, da bodo dobila priložnost tudi podjetja iz Slovenije. Evropska vesoljska agencija že pripravlja načrt, kako ta dela razdeliti prek javnega razpisa v skladu s pravili konkurence in pravila za dodelitev koncesije za upravljanje sistema. Nekaj podjetij se je menda že prijavilo, da so pripravljena sodelovati pri projektu. Obstaja možnost, da bi Galileo uporabljali tudi v vojaške namene. Uporaba signala za javne storitve bo brezplačna, za komercialne pa bo treba plačati. Končno odločitev, ali satelitsko-navigacijski sistem Galileo sploh postaviti, bosta morala evropski svet in evropski parlament sprejeti do konca letošnjega leta, je dejal Jacques Barrot.

Še zmeraj ni jasno, zakaj se sistem z javnim denarjem izplača razviti, če so podjetja prepričana, da se vanj ne izplača vlagati. Barrot na vprašanje, zakaj je Galileo potreben, namreč neprepričljivo odgovarja, da pomeni velik tehnološki napredek, zaradi tega EU in evropska podjetja, ki so vodilna pri razvoju vesoljske tehnologije na svetu, te priložnosti ne smejo zamuditi. Pa tudi potrošniki mu ne bodo nasprotovali, če bodo dobili več, kot imajo zdaj na voljo.

Objavljeno pod znanost in tehnologija, svet | | |