Belgijo pokopavajo, bi jo pa tudi prodali
darja, sobota, 22. september 2007
Vhod v delovno palačo belgijskega kralja
Ker tri mesece po volitvah še nima vlade in še ni videti rešitve, jo nekateri pokopavajo, nekateri pa bi jo kar prodali prek eBayja. Belgija, 177 let stara kraljevina, kjer kralj v palači nima prestola, je federacija nizozemsko govorečih Flamcev na severu in francosko govorečih Valoncev na jugu, središče je dvojezični Bruselj, kot tretja samostojna enota, ki je hkrati tudi sedež evrokracije. Ločitev hočejo predvsem Flamci, ki so zdaj premožnejši in so se, kakor pravijo, naveličali socialno podpirati Valonce, ki se po propadu industrije zelo počasi pobirajo iz krize. Po nekaterih anketah se menda že več kot 40 odstotkov Flamcev strinja, da bi se odcepili od Valonije, po drugih le šest odstotkov.
Ampak med flamskimi političnimi strankami odcepitev resno zahteva le skrajno desničarska Vlaams Belang, ki pa je junija dobila manj glasov kot na prejšnjih volitvah. V flamskem parlamentu je prejšnji teden predlagala razpis referenduma o neodvisnosti in le njeni poslanci so ta predlog podprli.
Flamci, pred 50 leti še revni kmetje, ki so jih takrat podpirali industrijsko močni Valonci, se zdaj ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, zlasti bančništvom in zavarovalništvom. Oboji pa bi imeli Bruselj, ki je razdeljen na flamske in valonske občine, a ima več francosko govorečih prebivalcev. Flamci ga zahtevajo zase, saj je na Flamskem, Valonci pa se mu tudi za nobeno ceno nočejo odpovedati.
Belgija je že tri mesece brez vlade tudi zaradi tega, ker Flamci zahtevajo prenos še nekaterih pristojnosti z zvezne na pokrajinsko raven. Že zdaj so transportna, stanovanjska, kmetijska politika, izobraževanje in kultura v pristojnosti pokrajin oziroma njihovih oblasti. Flamska krščansko-demokratska stranka Yvesa Leterma, ki je zmagala na junijskih volitvah, z zvezne na pokrajinsko raven rada prenesla še davčno politiko, socialno politiko, ekonomsko politiko, sodstvo, imigracijsko politiko. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj bi sploh še ostalo za državo oziroma zvezno vlado.
Sicer pa težnje po razvezi med Flamci in Valonci v Belgiji niso nove. Decembra 2006 je nacionalna televizija izvedla izredno odmevno potegavščino. V državi je zavladala prava panika, ko je gledalcem sporočila, da so ostali brez države, ker se je Flandrija odcepila, kralj pa z družino zbežal iz države. Tokrat je nekdanji belgijski novinar na eBayju objavil oglas, da za en evro prodaja “Belgijo, kraljestvo v treh delih”, so poročale Finance.
Na spletni dražbi eBay.be so v začetku tedna umaknili oglas, ki je za en evro ponujal na prodaj “Belgijo, kraljestvo v treh delih”. Izklicna cena je že popoldan, po 26 ponudbah, dosegla ceno 10 milijonov evrov. Prodajalec je nekdanji novinar Gerrit Six, je sporočil tiskovni predstavnik eBay Peter Burin.
V oglasu je pisalo, da je Belgijo mogoče kupiti v enem samem kosu, čeprav prodajalec to odločitev odsvetuje. Tri avtonomne regije, Flandrijo, Valonijo in Bruselj, je mogoče kupiti tudi vsako posebej, vendar je treba biti pozoren na dolg države, ki znaša 300 milijonov evrov in ki ga je še treba razdeliti, se norčuje prodajalec.
Guy Verhofstadt, ki je zgubil na volitvah in je do imenovanja nove vlade vršilec dolžnosti predsednika vlade, je marca letos v javni razpravi, ali Belgijo razdeliti na dve državi, dejal, da se zavzema za ohranitev federacije. Lahko se imenuje tudi konfederacija, kot je recimo Švica, vendar je bolj kot poimenovanje pomembna vsebina. Dodal je še, da imajo v Belgiji recej moči zvezne pokrajine in lokalne skupnosti, ki razpolagajo tudi z večino denarja. Zato že zdaj ni mogoče govoriti o centralizmu, ampak precejšnji avtonomiji federalnih enot.
Za Belgijo že vseskozi velja, da v njej živijo Flamci in Valonci in en sam Belgijec - kralj, pa še on je valonskega porekla. Sicer pa, kjer se zakonca strinjata le o tem, da bi se ločila, je ločitev večinoma zelo dolgotrajna in tudi boleča za oba, koristi pa imajo običajno le odvetniki. Belgijski politiki za zdaj še snujejo scenarije, kako vendarle ostati skupaj. Od volitev je tudi minilo šele dobrih 100 dni, leta 1988 so vlado dobili po 148 dneh.

Belgijski kralj ima delovno palačo v središču Bruslja (na fotografiji), biva pa v Laknu, na severozahodu mesta, v bližini je tudi atomium
Objavljeno pod svet |
|
|





Niso samo Valonci in Flamci, ampak imajo tudi Nemci svoj parlament.