Ker je vsako mesto drugačno, ni enotnega recepta, kako zagotoviti čim bolj učinkovit in udoben prometni režim, so se strinjali razpravljavci na evropskem transportnem forumu v Bruslju, ki so ga pripravili ob evropskem tednu mobilnosti. Mesta v Evropi imajo vse več otokov za pešce, dele zaprte za promet, za vstop v mesto z avtom je treba plačati takso, parkirna mesta niso več brezplačna.

Ulf Ehrning iz Volva je opozoril, da se mesta spreminjajo, ker smo del tega, teh sprememb ne opazimo sproti, ampak šele čez čas. V centru mest v zadnjih letih ostajajo v glavnem le majhne trgovine, lokali in stanovanja, kar zahteva novo ureditev transporta blaga oziroma predvsem učinkovito logistiko. Kaj narediti? Švedi so se organizirali tako, da veliki tovornjaki blago pripeljejo do velikih trgovskih centrov, od tam pa ga v center mesta do lokalov in majhnih trgovin razvozijo z manjšimi vozili.

Zoltan Kazatsay, koordinator za transport v evropski komisiji, je nadaljeval, da je transport vse bolj filozofska tema, ki je povezana z zagotavljanjem temeljnih pravic. Svobodno gibanje ljudi in blaga sta namreč temeljni pravici. Pri reševanju prometnih zagat v posameznem mestu je pomembna politika mestnega sveta. Ali imajo njegovi člani vizijo, o kateri se strinjajo, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo, ali je mestna uprava sposobna uresničevati rešitve in jih uskladiti z načrti za dolgoročni razvoj mesta, kako zna uskladiti motorizirani (avtomobili, javni transport, dovoz blaga) in nemotorizirani promet (pešci in kolesarji). Kazatsay opozarja, da bodo mestne oblasti morale hitro najti rešitve za dostavo blaga.

Evropska komisija ima za to program Marco Polo, iz katerega je mogoče dobiti denar za vzpostavitev logističnih centrov in inteligentnih sistemov, s katerimi bi z mestnih ulic odstranili velike tovornjake, pa tudi razvili učinkovit sistem za hitro dostavo. Komisija zdaj pripravlja zeleno knjigo, po njeni objavi bo odprla javno razpravo in prihodnje leto na podlagi pripomb in predlogov, ki jih bo dobila, pripravila akcijski načrt, ki bo “referenčni dokument za organiziranje transporta v urbanih središčih”, ne bo pa v njej predpisan recept, ki bo obvezen in uporaben za vsa mesta in urbana središča v EU. Tega recepta namreč ni. Glede na težave, ki jih opisuje Nergač, je vsaj upati, da bo v njem nekaj napotkov za parkirišča.

Poslanec evropskega parlamenta Malcolm Harbour je predstavniku evropske komisije odgovoril, da je idej že zdaj dovolj, problem je, kako jih uresničiti, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Zaradi tega bi morali mestne oblasti spodbujati, da bi sodelovale v projektih za razvoj in preskušanje novih tehnologij. Po zlgedu ZDA in Japonske so priročen instrument za takšne spodbude javna naročila. Na nacionalni in lokalni ravni je mogoče prek javnih naročil spodbujati investiranje v nove tehnologije in inovativne rešitve. “Me prav zanima, če boste to možnost vključili v zeleno knjigo,” je zaključil Harbour.

Edvard Jobson, ki je v Volvu Bus Corporation pristojen za okolje, pa opozarja, da v mestih zamaške povzroča tudi javni transport, ker za avtobuse ni posebnih pasov. Vsakič, ko avtobus zavije na postajo in z nje spelje, povzroči kratek zastoj in to se nabira. Ker avtobus čaka enako v koloni kot osebna vozila, prevoz z njim ni hitrejši. V glavnem mestu Mehike so to rešili tako, da imajo za avtobuse posebne pasove, po katerih je samo v pol ure mogoče priti v center mesta, z osebnim avtomobilom pa traja uro in več. Zaradi tega ljudje raje uporabijo avtobus kot avto.

A kdor je bil v Mehiki, je kljub temu na cestah videl veliko osebnih avtomobilov, pa tudi veliko gnečo in avtobuse, ki stojijo v kolonah. Dejstvo je tudi, kakor je ugotovil Zoltan Kazatsay, da v Evropi ni velemest z 10 milijoni prebivalcev.

Po podatkih OZN letos prvič v zgodovini več kot polovica ljudi na svetu živi v mestih, v Evropi v urbanem okolju živi 80 odstotkov prebivalcev, zaradi tega postaja mobilnost vse večji problem in zahteva hitro ukrepanje, pravi Giuseppe Cassini z italijanskega ministrstva za promet.

Objavljeno pod življenje s slogom, svet | | |