podrobneje

Ker je vsako mesto drugačno, ni enotnega recepta, kako zagotoviti čim bolj učinkovit in udoben prometni režim, so se strinjali razpravljavci na evropskem transportnem forumu v Bruslju, ki so ga pripravili ob evropskem tednu mobilnosti. Mesta v Evropi imajo vse več otokov za pešce, dele zaprte za promet, za vstop v mesto z avtom je treba plačati takso, parkirna mesta niso več brezplačna.

Ulf Ehrning iz Volva je opozoril, da se mesta spreminjajo, ker smo del tega, teh sprememb ne opazimo sproti, ampak šele čez čas. V centru mest v zadnjih letih ostajajo v glavnem le majhne trgovine, lokali in stanovanja, kar zahteva novo ureditev transporta blaga oziroma predvsem učinkovito logistiko. Kaj narediti? Švedi so se organizirali tako, da veliki tovornjaki blago pripeljejo do velikih trgovskih centrov, od tam pa ga v center mesta do lokalov in majhnih trgovin razvozijo z manjšimi vozili.

Zoltan Kazatsay, koordinator za transport v evropski komisiji, je nadaljeval, da je transport vse bolj filozofska tema, ki je povezana z zagotavljanjem temeljnih pravic. Svobodno gibanje ljudi in blaga sta namreč temeljni pravici. Pri reševanju prometnih zagat v posameznem mestu je pomembna politika mestnega sveta. Ali imajo njegovi člani vizijo, o kateri se strinjajo, ne glede na to, kateri politični stranki pripadajo, ali je mestna uprava sposobna uresničevati rešitve in jih uskladiti z načrti za dolgoročni razvoj mesta, kako zna uskladiti motorizirani (avtomobili, javni transport, dovoz blaga) in nemotorizirani promet (pešci in kolesarji). Kazatsay opozarja, da bodo mestne oblasti morale hitro najti rešitve za dostavo blaga.

Evropska komisija ima za to program Marco Polo, iz katerega je mogoče dobiti denar za vzpostavitev logističnih centrov in inteligentnih sistemov, s katerimi bi z mestnih ulic odstranili velike tovornjake, pa tudi razvili učinkovit sistem za hitro dostavo. Komisija zdaj pripravlja zeleno knjigo, po njeni objavi bo odprla javno razpravo in prihodnje leto na podlagi pripomb in predlogov, ki jih bo dobila, pripravila akcijski načrt, ki bo “referenčni dokument za organiziranje transporta v urbanih središčih”, ne bo pa v njej predpisan recept, ki bo obvezen in uporaben za vsa mesta in urbana središča v EU. Tega recepta namreč ni. Glede na težave, ki jih opisuje Nergač, je vsaj upati, da bo v njem nekaj napotkov za parkirišča.

Poslanec evropskega parlamenta Malcolm Harbour je predstavniku evropske komisije odgovoril, da je idej že zdaj dovolj, problem je, kako jih uresničiti, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Zaradi tega bi morali mestne oblasti spodbujati, da bi sodelovale v projektih za razvoj in preskušanje novih tehnologij. Po zlgedu ZDA in Japonske so priročen instrument za takšne spodbude javna naročila. Na nacionalni in lokalni ravni je mogoče prek javnih naročil spodbujati investiranje v nove tehnologije in inovativne rešitve. “Me prav zanima, če boste to možnost vključili v zeleno knjigo,” je zaključil Harbour.

Edvard Jobson, ki je v Volvu Bus Corporation pristojen za okolje, pa opozarja, da v mestih zamaške povzroča tudi javni transport, ker za avtobuse ni posebnih pasov. Vsakič, ko avtobus zavije na postajo in z nje spelje, povzroči kratek zastoj in to se nabira. Ker avtobus čaka enako v koloni kot osebna vozila, prevoz z njim ni hitrejši. V glavnem mestu Mehike so to rešili tako, da imajo za avtobuse posebne pasove, po katerih je samo v pol ure mogoče priti v center mesta, z osebnim avtomobilom pa traja uro in več. Zaradi tega ljudje raje uporabijo avtobus kot avto.

A kdor je bil v Mehiki, je kljub temu na cestah videl veliko osebnih avtomobilov, pa tudi veliko gnečo in avtobuse, ki stojijo v kolonah. Dejstvo je tudi, kakor je ugotovil Zoltan Kazatsay, da v Evropi ni velemest z 10 milijoni prebivalcev.

Po podatkih OZN letos prvič v zgodovini več kot polovica ljudi na svetu živi v mestih, v Evropi v urbanem okolju živi 80 odstotkov prebivalcev, zaradi tega postaja mobilnost vse večji problem in zahteva hitro ukrepanje, pravi Giuseppe Cassini z italijanskega ministrstva za promet.

Objavljeno pod življenje s slogom, svet | | Print This Post |


ni odzivov na “Svoboda gibanja v prometni zmedi evropskih mest”  

  1. ni odzivov

odziv na članek


*
Prepišite besedo s slike.
Click to hear an audio file of the anti-spam word

 zadnji odzivi

 sporočilo razpravljalcem

Svobode govora ni brez odgovornosti za javno besedo. Skrivanje za vzdevki in domišljijskimi poštnimi naslovi ne omogoča kritične razprave pod enakimi pogoji za vse. Pisci, katerih identitete ni mogoče ugotoviti, naj upoštevajo možnost, da njihovi odzivi ne bodo objavljeni ali pa bodo umaknjeni.

 dostava in naročnina






 preberite še

Kakšna bi bila Murska Sobota brez prometne signalizacije?

Na petih kilometrih mi je, po približnem štetju sopotnika, deset semaforjev in 150 prometnih znakov (talne oznake niso vštete in tudi za vožnjo po središču mesta ni šlo) povedalo, kaj in kdaj smem in česa ne, kaj je priporočljivo, kaj lahko, kaj moram, kaj me čaka, kaj bodo storili drugi … Kaj bi se zgodilo, [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Hrvati hitrejši na avtocestah in zdaj še na železnici

Slovenija ni edina država, ki ima težave pri zbiranju denarja za dograditev in posodobitev železniških tirov na petem evropskem koridorju Barcelona-Kijev. Kakor piše današnji Financial Times, imajo enake težave tudi Italijani. Zaradi maastrichtskih kriterijev, ki jih mora Italija spoštovati kot članica evroobmočja, si kot kaže ne more privoščiti javnega financiranja ključnega predora na progi, ki [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Evropski komisiji se zdi, da nevarnih kitajskih izdelkov ni veliko

Pri varnosti ni popuščanja, je eno od glavnih sporočil, s katerim se evropska komisarka za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva odpravlja na obisk na Kitajsko. Polovica vseh izdelkov, ki jih v članicah EU umaknejo iz prodaje, ker so nevarni za potrošnika, je namreč narejenih na Kitajskem. Ne gre tudi prezreti, da je kar polovica vseh igrač, [...]

| Print This Post | 1 odziv »



Socialna in politična globalizacija Slovenije za gospodarsko

Belgija in Avstrija sta na vrhu, Slovenija je na 30. mestu globalizacijske lestvice 2008, ugotavlja švicarski inštitut za raziskave gospodarskih ciklov (KOF). Belgija in Avstrija sta najbolj globalizirani državi zato, ker sta najbolj odprti na vseh treh področjih - politična, gospodarska in socialna globalizacija -, za katera KOF izračunava globalizacijski indeks. Axel Dreher, vodja [...]

| Print This Post | ni odzivov »

Je nedeljski referendum prvi korak do razpada Bolivije?

Avtobus nas je pripeljal do mejne kontrole. Prtljago so nam zložili na vozičke, ko smo opravili mejne formalnosti, smo se skupaj odpravili peš čez most iz Peruja v Bolivijo. Sosednji državi nista v tako dobrih odnosih, da bi perujski avtobus smel zapeljati na bolivijsko stran. Potem smo pot nadaljevali s kombiji, tudi po cesti, h [...]

| Print This Post | 4 odzivi »

 arhiv

 koledar

september 2007
pon tor sre čet pet sob ned
« avgust   oktober »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

 razgledi.net