Evropska komisija proti energetskim kartelom - tarča tudi Geoplin
darja, četrtek, 20. september 2007Nov sveženj ukrepov za razbitje nacionalnih monopolistov in evropskih gigantov na trgu z električno energijo in plinom sta s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom predstavila komisar za energijo Andris Piebalgs in komisarka za konkurenčnost Neelie Kroes. “Ni prav, da gospodinjstva in podjetja plačujejo monopolistične cene, da novi ponudniki nimajo možnosti za enakopraven dostop do omrežij, zaradi tega je treba lastništvo podjetij, ki upravljajo z omrežjem za prenos električne energije in transport plina, in podjetij, ki imajo v lasti elektrarne in dobavljajo v veleprodaji, lastniško ločiti. In predlagani ukrepi to omogočajo,” so bili odločni.
Vprašanje je, ali se bodo razmere v, recimo, Franciji ali Nemčiji zato bistveno spremenile. V Sloveniji, kjer je država lastnica Elektra Slovenije (Eles), ki upravlja prenosno omrežje, pa tudi holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je proizvajalec električne energije, in JE Krško, bo po razlagi uradnikov evropske komisije dovolj, da za Eles in podjetja, ki proizvajajo električno energijo, ne bo pristojno eno ministrstvo. In vlada bo morala prepričati evropsko komisijo, da je regulator trga, Agencija za energijo, povsem neodvisen od vlade, ki v elektropodjetjih nastopa v vlogi lastnika.
V državah, kjer pa so elektropodjetja v zasebni lasti, imajo lastniki na voljo dve možnosti. Prva je, da eno podjetje prodajo, druga pa, da ustanovijo še eno novo podjetje, tako bodo imeli eno podjetje za proizvodnjo in eno za upravljanje prenosnega omrežja. Ti dve podjetji bosta imeli vsaka svojo upravo. Lahko pa lastniki dejavnost enega podjetja oddajo tretjemu neodvisnemu podjetju za določeno nadomestilo, kot recimo Petrol oddaja svoje bencinske servise. V Franciji bi tako pač namesto EDF imeli podjetji EDF proizvodnja in EDF prenos, nemški E.ON se bo razdelil prav tako na podjetji E.ON prenos in E.ON proizvodnja, francoska in nemška vlada pa bosta morali evropski komisiji zagotoviti, da je upravljavec prenosnih podjetij neodvisen. To naj bi pomenilo pocenitev: Komisarka za konkurenčnost Neelie Kroes je povedala, da je zdaj v Nemčiji elektrika za industijske odjemalce za 25 do 30 odstotkov, elektrika za gospodinjstva pa za 31 odstotkov dražja kot v Veliki Britaniji, kjer je trg liberaliziran.
V Sloveniji predlog rešitve za zasebna podjetja pride v poštev za Geoplin, ki je zasebno podjetje, v katerem ima sicer največji lastniški delež država (31,4 odstotka). Geoplin je dejavnost dobave zemeljskega plina že ločil od upravljanja z omrežjem. Leta 2005 je na podlagi veljavne plinske direktive začelo poslovati hčerinsko podjetje Geoplin Plinovodi, na evropski komisiji pa razlagajo, da bi to podjetje moral prevzeti neodvisni upravitelj.
Pravila, ki jih predlaga evropska komisija, ne bodo veljala za distribucijska omrežja, to so manjši daljnovodi in plinovodi, ki so povezani s posameznimi stanovanjskimi hišami in podjetji, in podjetja, ki s temi omrežji upravljajo. “Preveč jih je, zato se jih ne splača razbijati,” pojasnjujejo na evropski komisiji.
Nov sveženj ukrepov evropske komisije, če ga bodo države članice v okviru sveta EU in poslanci evropskega parlamenta podprli, pa bo poostril pogoje za energetska podjetja iz nečlanic EU, ki želijo kupiti katerega od podjetij v EU oziroma poslovati na trgu EU. To pomeni, da bo ruski Gazprom lahko posloval na trgu EU in kupil katerega od evropskih podjetij le, če bo Rusija z EU sklenila sporazum, s katerim se bo zavezala, da bo na svojem trgu zagotovila enake pogoje za poslovanje, kot veljajo v EU in bodo imela evropska podjetja enake možnosti kot Gazprom v EU za investiranje v Rusiji. Kako bodo te zaveze preverjali, pa je po besedah uradnikov v evropski komisiji politično vprašanje. Predsednik Jose Manuel Barroso je zagotovil, da ta predlog ni uperjen proti Rusiji tako kot odločba proti Microsoftu zaradi zlorabe monopolnega položaja ni naperjena proti ZDA.
Porabniki električne energije in plina se lahko upajo, da se države članice in poslanci evropskega parlamenta strinjajo s predlogom evropske komisije, da bodo morali distributerji natančno navesti, koliko kaj stane in kaj vse zaračunavajo, da bodo lažje primerjali ponudbe različnih podjetij in si izbrali najbolj ugodno ponudbo. Dobrodošel je tudi predlog, da bodo morali operaterji prenosnih omrežij iz različnih držav članic usklajevati dolgoročne načrte za investicije v nove daljnovode in plinovode, pa tudi poskrbeti za ustrezne čezmejne povezave. Slovenija še nima daljnovodne povezave z Madžarsko, a je v načrtih, dodatna povezava je v proučevanju tudi z Italijo, Avstrijci morajo za ustrezno navezavo na slovensko omrežje dograditi daljnovod med Kainachtalom in Južnim Gradiščanskim.
Komisar za energijo Andris Piebalgs je na očitke o dodatni birokraciji in stroških za podjetja odgovoril, da bo agencija za regulacijo, ki bo združevala nacionalne regulatorje, na leto stala 6 milijonov evrov, trg, ki ga bo nadzorovala, pa je vreden 150 milijard evrov: “Ne predlagamo več birokracije, predlagamo več moči za regulatorje, ki zdaj čez mejo nimajo pristojnosti.”
Objavljeno pod gospodarstvo |
|
|





ni odzivov na “Evropska komisija proti energetskim kartelom - tarča tudi Geoplin”
Please Wait
odziv na članek